Ob jubileju dr. Ane Krajnc

V letošnjem letu je ustanoviteljica in dolgoletna glavna urednica revije Andragoška spoznanja prof. dr. Ana Krajnc praznovala. Ker sama želi, da so praznovanja delovno obarvana, je bila to priložnost, da kolegi in kolegice pripravimo razmislek o raziskovanju na področju izobraževanja in učenja odraslih. Nastali sta dve publikaciji: znanstvena monografija Sodobne paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih (ur. Ličen in Mezgec) in Človek mora biti dovolj drzen, da zagovarja svoje vrednote – Liber amicorum (ur. Ličen, Findeisen in Šantej)

Življenje z več jeziki: razvoj večjezičnih govorcev s perspektive vseživljenjskega učenja

The aim of this paper is to offer insight into the concept of multilingualism, the dynamics relevant for understanding multilingualism, and those factors that shape the multilingual development of individuals and society. In addition to an initial definition of multilingualism as an individual and social phenomenon, the author presents different factors that influence the multilingual development of individuals, following a logic of concentric circles – such as individual, family, society, school institution – and different ages – early childhood, student phase, adulthood. The understanding of these dynamics is a crucial precondition for respect for multilingualism and the development of multicultural competencies. Today, society is a potentially multilingual society, but the issue is whether or not we will be able to develop this potential and increase its value. Consequently, an awareness of conditions and dynamics that stimulate or impede the multilingual development of individuals and society is of major importance.Namen članka je ponuditi vpogled v koncept večjezičnosti, prikazati dinamike, ki so pomembne za razumevanje večjezičnosti, in preučiti dejavnike, ki oblikujejo večjezične posameznike in družbo. Po začetni opredelitvi večjezičnosti kot individualnega in družbenega fenomena so v nadaljevanju predstavljeni različni dejavniki, ki vplivajo na večjezični razvoj posameznika. Pri tem sledi avtorica logiki koncentričnih krogov – posameznik, družina, družba/okolje, izobraževalne institucije – in življenjskim obdobjem – zgodnje otroštvo, obdobje šolanja, odraslost. Razumevanje dejavnikov in dinamik je ključna premisa za spoštovanje večjezičnosti in razvijanje medkulturnih kompetenc. Današnja družba je potencialno večjezična, vprašanje pa je, ali bomo znali ta potencial razviti in ovrednotiti. Zato je zavedanje specifičnih okoliščin in dinamik, ki spodbujajo oziroma zavirajo večjezični razvoj posameznikov in družbe, odločilnega pomena

Razvijanje pismenosti v maternem jeziku, ko materni jezik ni uradni jezik: vpliv bralnih in pisnih praks

This study investigates the consequences of first-language literacy acquisition in environments in which a person's first language does not also function as the official language, specifically focusing on the Slovene linguistic and cultural minority in Italy.  The main assumption is that minority members, especially those who have completed the studies in a school with minority medium language, have gained a good level of functional literacy in both the minority and the majority language. Nevertheless, limited opportunities of using the first language in public and in the workplace strongly inhibit the use and development of functional literacy skills in Slovenian and offer more opportunities to develop the language skills in Italian.Prispevek se ukvarja z razvojem pismenosti v materinščini v primerih, ko materni jezik ni uradni jezik okolja, temveč manjšinski jezik. Analiza se osredotoča predvsem na primer Slovencev v Italiji. Postavlja se hipoteza, da so pripadniki manjšine, posebej tisti, ki so dokončali šolo z manjšinskim učnim jezikom, usvojili določen jezikovni standard in stopnjo funkcionalne pismenosti v obeh jezikih, manjšinskem in večinskem. Vendar omejene možnosti rabe slovenščine v javnosti in skromna raba slovenščine na delovnem mestu močno omejujejo rabo in razvoj funkcionalne pismenosti v slovenskem jeziku v prid večinskemu italijanskemu jeziku

Profesionalni razvoj in pedagoško usposabljanje visokošolskega učitelja

The profession of a higher education teacher is a multilevel and multidimensional one. Teachers in higher education work as researchers as well as teachers, which means that they are expected to develop professionally on two levels, i.e. research and teaching. Studies have shown that teaching is often neglected compared to research work, which has greater influence on career development. The aim of the paper is to analyse the professional development of higher education teachers, with emphasis on the pedagogical aspect. The first part focuses on the doctoral degree, which represents the very beginning of the professional development of higher education teachers, while the second part presents the factors affecting engagement in continuous professional development training.Poklic visokošolskega učitelja je večplasten in večdimenzionalen. Visokošolski učitelj deluje namreč kot raziskovalec in učitelj, kar v praksi pomeni, da mora vzporedno skrbeti za svoj profesionalni razvoj na dveh ravneh: raziskovalni in pedagoški. Analize kažejo, da je pedagoško delo v primerjavi z znanstvenoraziskovalnim, ki ima večji vpliv na karierno napredovanje, zapostavljeno. Namen preglednega znanstvenega članka je preučiti profesionalni razvoj visokošolskega učitelja, predvsem z vidika pedagoškega dela. V prvem delu je pozornost usmerjena v doktorski študij, ki je izhodišče kariernega in profesionalnega razvoja visokošolskega učitelja, v drugem delu pa v dejavnike, ki spodbujajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje visokošolskih učiteljev.Poklic visokošolskega učitelja je večplasten in večdimenzionalen. Visokošolski učitelj deluje namreč kot raziskovalec in učitelj, kar v praksi pomeni, da mora vzporedno skrbeti za svoj profesionalni razvoj na dveh ravneh: raziskovalni in pedagoški. Analize kažejo, da je pedagoško delo v primerjavi z znanstvenoraziskovalnim, ki ima večji vpliv na karierno napredovanje, zapostavljeno. Namen preglednega znanstvenega članka je preučiti profesionalni razvoj visokošolskega učitelja, predvsem z vidika pedagoškega dela. V prvem delu je pozornost usmerjena v doktorski študij, ki je izhodišče kariernega in profesionalnega razvoja visokošolskega učitelja, v drugem delu pa v dejavnike, ki spodbujajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje visokošolskih učiteljev

Izobraževanje odraslih v zamejstvu

Raziskava predstavlja prvi sklop širšega raziskovalnega projekta - pripravo za preizkus metodološkega instrumentarija za analiza možnosti in pogojev za stalno izobraževanje in osebnostni razvoj slovenskega prebivalstva v Skednju. Preučiti zelimo pripravljenost prebivalstva za vseživljenjsko ucenje, drazljaje in spodbude okolja, moznosti, ki jih nudi okolje, oblike formalnega in neformalnega ucenja, načine, kako posamezniki pridobivajo novo znanje in spretnosti, kako nadgrajujejo svoje zaloge znanja taka v organizirani kot v neorganizirani obliki. Zaradi zastavljenih raziskovalnih ciljev se pri zbiranju podatkov nismo omejili samo na posameznika, temvec smo upoštevali tudi druzinsko in širše druzbeno okolje