Herzbergova dvofaktorska teorija delovne motivacije na primeru zaposlenih v turizmu

Prispevek obravnava delovno motivacijo kontaktnega osebja v turizmu v Sloveniji. Motivacijo opredeljujemo na podlagi Herzbergove dvofaktorske teorije, ki temelji na dveh vrstah faktorjev delovne motivacije, in sicer na motivatorjih, ki zaposlene motivirajo, in higienikih, ki zaposlenih ne motivirajo, a so brez njih nezadovoljni. Rezultati izvedene empirične raziskave kažejo, da imajo motivatorji (npr. priznanje, odgovornost) zelo močan vpliv na delovno motivacijo, medtem ko higieniki (npr. višina plače) nanjo nimajo statistično značilnega vpliva. Izhajajoč iz izsledkov raziskave lahko vodstva turističnih podjetij posvetijo večjo pozornost oz. povečajo pomen motivatorjev, v smislu povečanja odgovornosti kontaktnega osebja, uvedbe priznanj, omogočanja usposabljanj in podajanja ustreznih informacij, saj so le-ti dejavniki ključnega pomena za motiviranost zaposlenih.The article focuses on work motivation of Slovenian front-line employees working in tourism. The motivation is analyzed using a Herzbergs Two Factor Theory of work motivation, which is based on two factor groups of work motivation growth factors that motivate, and hygiene factors that do not motivate, yet their absence causes work dissatisfaction. The empirical research results indicated that growth factors (e.g. recognition and responsibility) have a major impact on work motivation, while hygiene factors (e.g. salary) did not show statistically signicant impact. The ndings of the research could be useful for management in tourism industry, who should give more attention to growth factors or strengthen their meaning by increasing front-line employees responsibilities, recognition, enabling additional trainings and giving adequate information as these factor have a pivotal meaning for employees work motivation

Primerjava slovenskega in italijanskega besednega reda v stavkih s tremi ali z dvema elementoma

V prispevku skušamo osvetliti medsebojno delovanje dejavnikov, ki vplivajo na besedni red v slovenskem in italijanskem jeziku. Oba jezika imata osnovni besedni red enak, torej osebek-povedek-predmet (SVO), a sta vendarle zelo različna, saj gre za analitični in sintetični jezik ter za romanski in slovanski. Besedni red se v jezikovnem paru razlikuje po stopnji svobode, s katero se lahko udejanjijo posamezne različice upovedenega. Preveriti skušam tezo, da na slovenski besedni red v večji meri vplivajo pragmatični in semantični dejavniki kot pa slovnični, nasprotno pa na italijanski besedni red bolj vplivajo slovnični dejavniki od drugih. Analiza zajema besedni red v stavkih, v katerih so prisotni vsi trije elementi, torej S, V in O, in skuša pojasniti variabilni besedni red, ko sta v stavku prisotna zgolj dva od elementov, torej S in V ali O in V. Vzroki za besedni red VS/SV ali OV/VO so rezultat prepleta zgoraj omenjenih dejavnikov.  

Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dediščine v Sloveniji

Turizem kot najhitreje razvijajoča se panoga skriva veliko potencialov, ki v Sloveniji še nimajo pravega mesta. Dediščinski turizem je eden tistih, ki se počasi odpira v slovenskem okolju. Morda lahko iščemo razlog v identiteti. Kljub temu, da ima Slovenija že več kot tridesetletno zgodovino prvega vpisa v Unescovo kulturno dediščino, je le-ta v nacionalnem smislu še vedno neprepoznavna ali slabo prepoznavna. Odgovornost lahko iščemo tako na državni ravni kot na lokalni ravni, saj se logotip Unesca ne uporablja dosledno na vseh lokacijah. A ko prepoznamo nevarnost, jo lahko zlahka spremenimo v potencial in spremembo z namenom razvoja. Tako je tudi z dediščinskim turizmom, ki ga predstavljajo Unescove lokacije v Sloveniji