Danubio Claudia Magrisa. Kritični pretres prevodov

Ober den Fluß, an dessen Ufern man lebt, spricht man nicht. Wenn ein Regensburger über die Donau redet, dann muß das einen besonderen Grund haben, wie etwa ein Jahrhunderthochwasser oder das Buch von Claudio Magris Danubio, das, wenn man dem Bayerischen Rundfunk glauben kann, zu einem deutlichen Ansteigen der Zahl italienischer Besucher in der alten Reichsstadt Regensburg geführt hat.Avtor analizira prevode sodobnega italijanskega literarnega dela Danubio Claudia Magrisi;:, tržaškega pisatelja in profesorja nemške književnosti na Univerzi v Trstu, in primerja italijanski original s prevodi v nemščino, španščino in francoščino. (Delo je bilo prevedeno tudi v slovenščino.) Največ odstopanj kaže prevod v nemščino: ugotovitev ni presenetljiva, saj je prevajanje v sorodne jezike v nekaterih pogledih manj zahtevno. Naveden je primer prevoda igrice i/ gioco dell'oca: ta igra s kockami je v romanskih deželah dobro znana in potemtakem prevod ne predstavlja težav; v nemških deželah pa očitno ne in tako je prevajalec, dokaj neustrezno, poimenoval igro s "Človek, ne jezi se!" Avtor predlaga za take primere bolj splošne izraze, npr. "igra s kockami". Ko kritik tehta prevod, ga primerja z izvirnikom (te možnosti seveda bralec nima, razen pri redkih dvojezičnih izdajah) in si ustvari neko vrednostno lestvico: dobro/pravilno - sprejemljivo - neustrezno - napačno. Prevajanje ima v sebi veliko pasti. Včasih je napaka očitna, tam npr. ko se v nemščino italijanski Settecento prevaja s" 17. stoletje" (prevajalec v romanske jezike take napake ne bi nikoli zagrešil). Nevarna past so semantični premiki. Ko govori Magris o zelenih gibanjih, misleč na fašistična gibanja v Romuniji, sta se tej nevarni čeri prevajalca v nemščino in francoščino modro izognila (bodenstiindigen ldeologien und Bewe1mnf!:en; mouvements agrariens): upravičeno, misli avtor, saj ima danes izraz gibanje zelenih, ipd., čisto drugačno konotacijo

Ob obisku pri Hrvatih v pokrajini Molise (Italija)

Chi venendo da Vasto, città situata sulla costa adriatica, dopo circa venti chilo­ metri lascia la strada per Isernia in direzione sud, per fare una scappata a San Felice del Molise si accorgerà difficilmente di una qualche particolarità che distingua que­ sto paese di circa 900 abitanti da altre località meridionali.Avtor daje statistične podatke, ki zadevajo hrvaško etnijo v treh vaseh južnoitalijanske pokrajine Molise; gre za danes številčno majhen ostanek vala beguncev, ki so se pred turško nevarnostjo v 15. in 16. stoletju zatekli v Južno Italijo in svoj govor še obdržali. Upošteva statistične podatke zadnjega štetja v Italiji, leta 1981; ceni število tistih, ki v družini še govorijo srbohrvaško, na kakih dva tisoč

Diatopische Variation im Aostatal und ihre sprachgeographische Dokumentation

Peer Reviewe

Claudio Magris' Danubio: ein Übersetzungskritischer Textvergleich

Ober den Fluß, an dessen Ufern man lebt, spricht man nicht. Wenn ein Regensburger über die Donau redet, dann muß das einen besonderen Grund haben, wie etwa ein Jahrhunderthochwasser oder das Buch von Claudio Magris Danubio, das, wenn man dem Bayerischen Rundfunk glauben kann, zu einem deutlichen Ansteigen der Zahl italienischer Besucher in der alten Reichsstadt Regensburg geführt hat

Osservazioni in occasione di una visita ai croati del Molise (Italia)

Chi venendo da Vasto, città situata sulla costa adriatica, dopo circa venti chilo­ metri lascia la strada per Isernia in direzione sud, per fare una scappata a San Felice del Molise si accorgerà difficilmente di una qualche particolarità che distingua que­ sto paese di circa 900 abitanti da altre località meridionali