25 research outputs found

    Copper translocation from preserved wood exposed to wood decay fungi

    Get PDF
    Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijoCopper tolerance by wood decay fungi is one of the most important problems in the field of wood preservation. These fungi are potential danger for preserved wood in use, wood with expected lifetime of 30 years. Although, the nature of the fungal tolerance is still not completely understood. The resistance of some species of wood decay fungi to copper has been connected to their production of copious amounts of oxalic acid. However, oxalic acid production is not the only factor responsible for this phenomenon. Laboratory experiments showed that one other important mechanism is active copper transport of copper tolerant fungi and diffusion of copper by intolerant one

    What factors affect patients' recall of general practitioners' advice?

    Get PDF
    <p>Abstract</p> <p>Background</p> <p>In order for patients to adhere to advice, provided by family doctors, they must be able to recall it afterwards. However, several studies have shown that most patients do not fully understand or memorize it. The aim of this study was to determine the influence of demographic characteristics, education, amount of given advice and the time between consultations on recalled advice.</p> <p>Methods</p> <p>A prospective survey, lasting 30 months, was conducted in an urban family practice in Slovenia. Logistic regression analysis was used to identify the risk factors for poorer recall.</p> <p>Results</p> <p>250 patients (87.7% response rate) received at least one and up to four pieces of advice (2.4 ± 0.8). A follow-up consultation took place at 47.4 ± 35.2 days. The determinants of better recall were high school (OR 0.4, 95% CI 0.15-0.99, p = 0.049) and college education (OR 0.3, 95% CI 0.10-1.00, p = 0.050), while worse recall was determined by number of given instructions three or four (OR 26.1, 95% CI 3.15-215.24, p = 0.002; OR 56.8, 95% CI 5.91-546.12, p < 0.001, respectively) and re-test interval: 15-30 days (OR 3.3, 95% CI 1.06-10.13, p = 0.040), 31-60 days (OR 3.2, 95% CI 1.28-8.07, p = 0.013) and more than 60 days (OR 2.5, 95% CI 1.05-6.02, p = 0.038).</p> <p>Conclusions</p> <p>Education was an important determinant factor and warrants further study. Patients should be given no more than one or two instructions in a consultation. When more is needed, the follow-up should be within the next 14 days, and would be of a greater benefit to higher educated patients.</p

    The metal content in forest soil, forest tree needles and leaves on plots inthe 16 X 16 KM Slovenian forest network

    Get PDF

    Bioindication of forest pollution with sulphur based on sulphur content in assimilation parts of forest trees

    Get PDF
    Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije

    The study of forest soil in permanent research plots

    Get PDF
    V Sloveniji postavljamo sistem raziskovalnih ploskev za trajno opazovanje gozdnih ekosistemov. Opisana so merila za izbiro ploskev, na katerih proučujemo gozdna tla. Navedeni so tudi napotki za terenske in laboratorijske preiskave tal ter prikaz analiznih rezultatov

    The study of forest soil in permanent research plots

    Get PDF
    V Sloveniji postavljamo sistem raziskovalnih ploskev za trajno opazovanje gozdnih ekosistemov. Opisana so merila za izbiro ploskev, na katerih proučujemo gozdna tla. Navedeni so tudi napotki za terenske in laboratorijske preiskave tal ter prikaz analiznih rezultatov

    Bioindication of forest pollution with sulphur based on sulphur content in assimilation parts of forest trees

    Get PDF
    Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije
    corecore