Izkušnje kronično obolelih pacientov s telemedicinsko obravnavo v ambulantah družinske medicine

Uvod: Telemedicinska obravnava stopa v ospredje kot strategija za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni,  ki v Sloveniji povzročijo visok delež smrti. Namen raziskave je bil preučiti, kakšne izkušnje imajo pacienti z diagnozo kronične bolezni tako z uporabo telemedicinske opreme kot s telemedicinsko obravnavo v ambulanti družinske medicine. Metode: Julija 2020 so bile v enem od slovenskih  zdravstvenih domov izvedene štiri fokusne skupine z 19 pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom. Prepisi skupinskih pogovorov so bili analizirani po načelih induktivne tematske analize. Rezultati: S pomočjo induktivne tematske analize je bilo  oblikovanih sedem tem: prednosti in slabosti  telemedicinske obravnave, enostavnost uporabe telemedicinske opreme, dvosmerna komunikacija z zdravstvenim osebjem, učinki telemedicinske obravnave na zdravstveno stanje pacientov, želja po uporabi in dostopnosti telemedicinske obravnave, vpliv in opora  okolja ter skrb za lastno zdravje. Teme vsebujejo 10 podtem in 29 dejavnikov. Diskusija in zaključek: Na izvajanje telemedicinskih  meritev najbolj vplivajo zaznana potreba pacientov in navodila zdravstvenega osebja. Kljub pozitivni izkušnji pacientov z uporabo telemedicinske opreme je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave na individualni ravni, ki ne vključuje le zdravstvenega stanja pacientov, marveč tudi oceno njihovega odnosa do zdravja in digitalnih veščin

Acceptance of telemedicine treatment and telemedicine equipment among patients with chronic disease at the primary level of the healthcare system

Kronične bolezni predstavljajo glavni vzrok umrljivosti v Sloveniji, zato je razvijanje novih strategij za zgodnjo identifikacijo dejavnikov tveganja in učinkovitega spremljanja ter obvladovanja bolezni ključnega pomena. Digitalizacija zdravstvenega sistema omogoča razvoj telemedicinske obravnave, ki je lahko pomembna pri obvladovanju in preprečevanju nastanka kroničnih bolezni. V Sloveniji je sprejemanje telemedicinske obravnave in opreme med pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali arterijsko hipertenzijo, ki predstavljata dve izmed bolj razširjenih oblik kroničnih bolezni, slabo raziskano. V magistrskem delu zato želimo preučiti izkušnjo uporabnikov s telemedicinsko obravnavo in opremo med pacienti s tema boleznima in raziskati dejavnike sprejemanja, ki vplivajo na začetno uporabo, in dodatno pozornost nameniti tistim dejavnikom, ki so pomembni za dolgotrajno uporabo telemedicinske obravnave in opreme. Z induktivno tematsko analizo štirih fokusnih skupin s pacienti, ki so v sklopu intervencijske raziskave testirali telemedicinsko obravnavo in opremo, smo identificirali sedem tem. Še posebej pomemben se je izkazal vpliv zdravstvenega osebja, ki ima skupaj z oceno funkcionalnosti telemedicinske opreme ključno vlogo pri oblikovanju namere pacientov za vključenost v telemedicinsko obravnavo. Za sprejemanje in nadaljnjo uporabo obravnave in opreme je ključen vpliv zaznane potrebe po uporabi. Slednja je v največji meri odvisna od pacientovega zdravstvenega stanja. Udeleženci fokusnih skupin so telemedicinsko obravnavo in opremo ocenili za koristni z vidika njunih funkcionalnosti, vpliva na zdravstveno stanje in psihično počutje.Chronic diseases are the leading cause of mortality in Slovenia, making it vital to develop new strategies for the early identification of risk factors and effective monitoring and management of chronic diseases. Digitalisation of the healthcare system is enabling the development of telemedicine treatment that can play an important role in both the management and prevention of chronic diseases. In Slovenia, the uptake of telemedicine among patients with type 2 diabetes and/or arterial hypertension – two of the most common chronic diseases – is under researched. In this master thesis, we aim to investigate the telemedicine experience of patients affected by these two conditions. We explore the acceptance factors affecting the initial use as well as the facilitators important to long-term use of telemedicine treatment and equipment. Seven themes have been identified through inductive thematic analysis of four focus groups with patients who received telemedicine treatment and used related equipment as a part of an intervention study. Healthcare staff sponsorship was found to be paramount in shaping patients\u27 intention to actively engage in telemedicine treatment, and the functional assessment of telemedicine equipment. Perceived need for use is the key facilitator for acceptance of telemedicine, while continued use of treatment and equipment depends primarily on the patients health status. Overall, focus group participants assessed telemedicine treatment and equipment as useful in terms of their functionalities, impact on health status and psychological well-being

The influence of virtual communities on brand choice

Vedenje potrošnikov je rezultat recipročnega delovanja različnih dejavnikov, med drugim tudi referenčnih skupin. Slednje so v različnih pojavnih oblikah prisotne tudi na spletu. Gre za spletne skupnosti, ki prestavljajo okvir referenc, oblikovanih s strani skupnosti, na podlagi katerih člani oblikujejo svoja nakupna vedenja. Iz marketinške perspektive so pomembne zaradi njihovega vpliva na oblikovanje izdelčnih preferenc in izbiro tržne znamke. Empirični del naloge je oblikovan na predpostavki, da večji je vpliv spletne skupnosti na posameznikovo izbiro tržne znamke, večja je stopnja socialne identifikacije posameznika s spletno skupnostjo. Socialna identifikacija namreč predstavlja enega izmed dejavnikov, od katerega je odvisna moč vpliva, ki jo nad svojimi člani izvaja skupnost. S kvantitativno analizo podatkov, ki smo jih z anketnim vprašalnikom pridobili od članov Facebook skupine “Vegetarijanci, vegani, presnojedci”, smo ugotovili visoko stopnjo pozitivne korelacije med vplivom na izbiro tržne znamke in stopnjo socialne identifikacije posameznika s spletno skupnostjo. Dodatno pozornost smo namenili trem tipom vpliva spletne skupnosti. Pri tem smo ugotovili, da posamezniki svoje nakupne odločitve oblikujejo na podlagi preferenc in pričakovanj spletne skupnosti, kar vodi do oblikovanja preferenčnih tržnih znamk.Consumer behaviour is a result of reciprocal action of various factors, including reference groups. Reference groups maintain present on the web in many different forms, which are virtual communities that represent a framework of community-based references how their members make their purchase choices. From the marketing perspective, they are important due to their influence on the formation of product preferences and the choice of a brand. The empirical part of the thesis is based on the assumption that the greater the influence of the online community on the individual’s choice of brand, the greater the degree of social identification of the individual with the virtual community. Social identification is one of the factors how the influence of the community is exercised among its members. With quantitative analysis of data, obtained through a questionnaire among members of Facebook group “Vegetarijanci, vegani, presnojedci” (ang. “Vegetarians, vegans and raw vegans”), we found a high level of positive correlation between the impact on the brand choice and the degree of social identification the individual has with virtual community. Additional attention was paid to three types of influence, as exercised by virtual community and we found out that individuals’ purchase decisions are based on the preferences and expectations of the virtual community, which leads to the creation of preferential brands