The challenges of intergenerational leadership in nursing

Današnja večgeneracijska delovna sila v zdravstveni negi predstavlja edinstvene izzive vodenja. Namen raziskave je prikazati medgeneracijske razlike različnih generacij v zdravstveni negi in vodstvenih "iztočnic", ki bodo vodje usmerjale pri optimalnih strategijah vodenja različnih generacij. Uporabili smo analizo in sintezo pregleda dokazov iz zbirke podatkov CINAHL, PubMed in WEB OF SCIENCE . Ključne iskalne besedne zveze so bile: "nurse", "generation", "multigenerational", "relationship", "teamwork", "leadership". Omejitveni kriteriji iskanja so bili: obdobje 2018 do 2023, celotno besedilo člankov v angleščini. Začetna merila je izpolnjevalo 130 zadetkov, v končno analizo jih je bilo vključenih 9. Rezultati so pokazali, da lahko vodilne medicinske sestre s poznavanjem in razumevanjem ključnih razlik posameznih generacij oblikujejo močnejše time v zdravstveni negi. Razumevanje različnih generacijskih skupin lahko vodjem v zdravstveni negi omogoči razmislek o tem, kaj poganja, motivira ali ovira medicinske sestre različnih generacij. Zaposlovanje in ohranjanje delovne sile, ki jo vse bolj sestavljajo medicinske sestre iz več generacijskih skupin, je izziv, ki ga je mogoče rešiti z globljim razumevanjem vsake od splošno opredeljenih generacijskih skupinToday\u27s multi-generational workforce in nursing presents unique leadership challenges. The purpose of this research is to illustrate the intergenerational differences of different generations in nursing and the leadership "cues" that will guide leaders in optimal leadership strategies for different generations. We used analysis and synthesis to review evidence from the CINAHL, PubMed and WEB OF SCIENCE databases. Key search phrases were: "nurse", "generation", "multigenerational", "relationship", "teamwork", "leadership". The search criteria were: period 2018 to 2023, full text of the articles in English. The results showed that nurse leaders can build stronger teams in nursing by knowing and understanding the key differences between generations. Understanding the different generational groups can enable nursing leaders to reflect on what powered, motivates or hinders nurses of different generations. Recruiting and retaining a workforce that is increasingly made up of nurses from multiple generational groups is a challenge that can be addressed through a deeper understanding of each of the broadly defined generational groups

Spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju raka debelega črevesa in danke

Ob rasti incidence raka, vse kompleksnejšem zdravljenju in vse boljši ozdravljivosti ter eksponentni rasti prevalence bodo potrebe po spremljanju bolnikov z rakom le še naraščale. Običajno tradicionalno intenzivno pet- ali več-letno spremljanje (angl. follow-up) bolnikov po zaključku zdravljenja, ki se izvaja v rednih časovnih intervalih v ustanovi zdravljenja ter vključuje poleg kliničnega pregleda tudi različne slikovne in druge preiskave in merjenje tumorskih označevalcev, potrebuje nadgradnjo in spremembe. Izkazalo se je namreč, da tovrstno intenzivno spremljanje bolnikov nima vpliva na izboljšanje preživetja. Pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke vpliva le na zgodnejše odkritje ponovitve bolezni in več reševalnih operacij, vendar pa le-to nima vpliva na preživetje bolnikov. V okviru spremljanja bolnikov bi se morali bolj približati bolnikovim težavam in potrebam in jih obravnavati celostno od postavitve diagnoze raka, pa ves čas zdravljenja in po njem, in to ne le pet let po zaključku zdravljenja. Obravnava bi morala poleg psiho-fizičnih vidikov vključevati tudi socialnoekonomski ter poklicni vidik. Ob tem je nujna tudi opolnomočenost bolnika, saj mora skrbeti za zdrav življenjski slog, znati premagovati stres, depresijo in anksioznost, poznati svojo bolezen in zdravljenje, možne znake ponovitve bolezni, si želeti čim prejšnje vrnitve nazaj v svoje življenje. Vse to pa presega zmožnosti onkologov, nujna bo večja vključenost družinskih zdravnikov in ostalih strokovnjakov

INTERPERSONAL RELATIONSHIPS AT NURSING CARE IN PROCESS MANAGEMENT

Medosebni odnosi v procesu vodenja so ključni dejavnik vsake organizacije za doseganje zastavljenih ciljev in uspešnosti organizacije. Pri tem ima vodja poglavitno vlogo, saj s svojim vodenjem, vedenjem, zgledom, ustrezno komunikacijo vpliva na motiviranost zaposlenih pri svojem delu ter na ustvarjanje pozitivne organizacijske klime. Razmerja med zaposlenimi in razvoj vodje so osnova, na katerih temelji sodobno vodenje, kar je podrobneje predstavljeno v teoretičnih izhodiščih. Dobri medosebni odnosi se razvijajo in ustvarjajo preko komunikacije, le ti v zdravstveni negi vplivajo na kakovost opravljenih storitev. Raziskovalni del diplomskega dela proučuje medosebne odnose med zaposlenimi, medosebne odnose med vodjo in zaposlenimi, medsebojno komunikacijo, motiviranost in dejavnike motivacije pri delu ter organizacijsko klimo v proučevani zdravstveni organizaciji. V raziskavo je bilo vključenih 60 anketirancev zaposlenih v zdravstveni negi. Na podlagi Pearsonovega koeficienta smo hipotezam izračunali koeficient korelacije. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do zaključka, da med medosebni odnosi: vodenjem, komunikacijo motivacijo ter organizacijsko klimo obstaja povezava, kar smo potrdili in dokazali s postavljenimi hipotezami. Potrebna je profesionalizacija zdravstvene nege, kar bi pomenilo medicinskim sestram avtonomijo. Premik v zdravstveni negi bo narejen takrat, ko bodo zahtevana za delovna mesta vodij znanja s področja managementa in vodenja, kar pomeni ustrezno izobražen kader. Vse življenjsko izobraževanje je pogoj za obstoj zdravstvene nege.Interpersonal relationships in the process of management are a key factor of every organization for achieve the set goals and successfulness of the organization. A manager has a major role, with his leadership, behavior, to set an example, with appropriate communication affects in motivation of employees and to create a positive organizational climate. Relationships between employees and developing leaders are the basis of the modern management, which is presented in the theoretical perspectives. Good interpersonal relationships are developed and created through communication, it`s affecting in the quality of implemented services in nursing care. The research part of the thesis examines the interpersonal relationships between employees, interpersonal relationships between the leader and the employees, mutual communication, motivation, motivation factors and organizational climate in the studied health oranization. 60 employees in nursing care were involved in reaserch. We calculate the correlation coefficient based on Pearson\u27s coefficient of hypotheses. Based on the results we have come to the conclusion that the interpersonal relations: there is a conection with leadership, communication, motivation and organizational climate, which was confirmed and proved with the hypotheses. To professionalise nursing, would mean nurses autonomy. The shift in nursing care will be made, when knowledges will be required for position of leaders in the field of management and leadership, which means appropriately educated staff. All life education is a condition fort he existence of nursing care

Oncology tele-health counselling

Izhodišče: V začetku leta 2023 smo v okviru klicnega centra vzpostavili zdravstveno svetovanje z namenom opolnomočenja in podpore bolnikov ter njihovih bližnjih. V raziskavi smo analizirali pogostost in stopnjo pojavljanja simptomov, povezanih z boleznijo in zdravljenjem, z uporabo ocenjevalnega protokola in nadaljnjih napotitev glede na izraženost težav. Metode: Izvedena je bila retrospektivna analiza telefonskih klicev na linijo zdravstvenega svetovanja v klicnem centru od 1. 10. 2023 do 31. 1. 2024. Za zbiranje podatkov o klicateljih je bilo potrjeno in uporabljeno ocenjevalno orodje v podatkovni bazi Redcap. Za izračun odstotnih deležev smo uporabili program Microsoft® Excel® for Office 365 in opisno statistiko. Rezultati: Vzorec je vključeval 144 telefonskih klicev, kar je predstavljalo 60 % telefonskih klicev bolnikov in 39 % klicev bol-nikovih bližnjih. Vzrok telefonskih klicev je bil v 60,4 % posledica neželenih učinkov sistemskega zdravljenja, ki so bili najpogostejši do tedna dni od prejetja zadnjega zdravljenja. V analizi telefon-skih klicev so bili najpogosteje izraženi simptomi bolečina (10 %), slabost (10 %), izguba apetita (7 %), driska (7 %). Na podlagi tega je bilo izvedenih 144 zdravstvenih svetovanj, 87 napotitev na osebnega zdravnika ali lečečega onkologa in 14 napotitev na nujno medicinsko pomoč. Zaključek: Zdravstveno svetovanje na daljavo je treba uporabiti kot priložnost za zagotavljanje dostopnosti do informacij in pravo-časne zdravstvene oskrbe prek informacijskih in telekomunikacij-skih sistemov, saj vpliva na spodbujanje samooskrbe, zmanjšanje števila hospitalizacij, znižanje stroškov zdravstvene oskrbe in nenazadnje na kakovost življenja onkoloških bolnikov.Background: At the beginning of 2023, we established a tele-he-alth counselling service in a call centre to empower and support patients and their relatives. In a study, we analyzed the frequency and severity of symptoms related to illness and treatment using an assessment protocol and further referrals according to the intensity of the problem. Methods: A retrospective analysis of telephone calls to the tele-health counselling line in the call centre was performed from 1.10.2023 to 31.1.2024. An assessment tool in the REDcap database was validated and used to collect data from callers. We used Microsoft® Excel® for Office 365 to calculate the percentages and descriptive statistics. Results: The sample included 144 phone calls, of which 60% were phone calls from patients and 39% from patients\u27 relatives. The reason for 60.4% of the phone calls was due to side effects of systemic treatment, which were most common up to one week after the last treatment. In the analysis of telephone calls, the most frequently expressed symptoms were pain (10%), nausea (10%), loss of appetite (7%), and diarrhoea (7%). There were 144 tele-health consultations, 87 referrals to a general practitioner or specialist oncologist, and 14 referrals to emergency medical care. Conclusion: Tele-health counselling should be used as an oppor-tunity to provide access to information and timely healthcare through information and telecommunication systems, as it has a positive impact on promoting self-care, reducing hospitalizations, lowering healthcare costs, and ultimately the quality of life of cancer patients

Hodgkinov limfom : vodnik za bolnike

Z vodnikom želimo tako bolnike kot svojce čim bolje seznaniti z najnovejšimi spoznanji o Hodgkinovem limfomu, njegovem odkrivanju, razjasniti osnove bolezni, predstaviti načine zdravljenja, ukrepe ob neželenih stranskih učinkih zdravljenja s kemoterapijo, poskrbeti za dobro osveščenost o možnostih ohranjanja plodnosti in možnih poznih posledicah zdravljenja, približati zavedanje o pomenu psihološke podpore bolniku in njegovim svojcem ter ponuditi pomoč Združenja L&L. Z ozaveščenostjo in pridobljenim znanjem lahko bolnik pri zdravljenju bolezni še bolj dejavno sodeluje s svojim zdravnikom in s tem pomembno prispeva k doseganju končnega cilja vsakega bolnika – k popolni ozdravitvi limfoma