Izkušnje študentov zdravstvene nege z izobraževanjem na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19

Uvod: Razglasitev epidemije covida-19 je vodila do urgentnih sprememb tudi v procesu izobraževanja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so bile izkušnje študentov  in študentk zdravstvene nege s prilagojenim procesom izobraževanja v prvem valu epidemije. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda. Podatki  so bili zbrani s poglobljenimi delno strukturiranimi intervjuji v juniju in juliju leta 2020. V namenski vzorec je bilo vključenih trinajst študentov zdravstvene nege. Besedilo je bilo analizirano z uporabo induktivne tematske analize. Rezultati: Identificirali smo naslednje teme in podteme: prednosti izobraževanja na daljavo (boljši pogoji za študij, časovna prilagodljivost, psihološki dejavniki, metode  poučevanja, podpora in bolj oseben odnos z visokošolskimi učitelji, stroškovna učinkovitost ter več časa za študij in prostočasne dejavnosti), slabosti izobraževanja na daljavo (spremenjene metode poučevanja, psihološki dejavniki, nedosegljivost študijskih gradiv, neustrezna infrastruktura in pogoji za študij, pomanjkanje osebnega stika in socialne opore, slaba digitalna pismenost visokošolskih učiteljev ter težave pri organizaciji, komunikaciji in informiranju), metode poučevanja in uporabljena digitalna orodja ter predlogi za izboljšavo. Diskusija in zaključek: Študenti in študentke zdravstvene nege so navajali tako pozitivne kot negativne izkušnje s prilagojenim procesom izobraževanja. Za bolj celostno sliko problematike izobraževanja v času epidemije bi bilo treba preučiti še izkušnje visokošolskih učiteljev. Izsledki raziskave so lahko spodbuda pri izbiri metod poučevanja in digitalnih orodij ter vodilo visokošolskim učiteljem in vodstvom pri načrtovanju sodobnih in inovativnih oblik izobraževanja na področju zdravstvene nege

MODEL FOR MONITORING DIABETIC PATIENTS\u27 HEALTH STATUS IN MODEL PRACTICES IN SLOVENIA

Sladkorna bolezen sodi med kronične bolezni, katere število bolnikov strmo narašča. Kot novost pri njihovi obravnavi so se v letu 2011 vzpostavile prve referenčne ambulante v Sloveniji. Zahteve po aktivnem vključevanju bolnikov se kljub strategiji razvoja Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020 v praksi uresničujejo v manjši meri. Opažamo, da so ti še vedno v vlogi pasivnih udeležencev v procesu obravnave. Rešitev za aktivnejše vključevanje bolnikov v proces spremljanja bolezni vidimo v podpori sodobne informacijske tehnologije in storitvah telemedicine. Končni cilj magistrske naloge je spletna aplikacija, ki bo to omogočala. Na podlagi teoretičnih osnov in popisa procesa obravnave sladkornih bolnikov v referenčnih ambulantah smo s pomočjo programskega orodja Dexi razvili teoretični model spremljanja zdravstvenega stanja. V model smo vključili tiste parametre, ki jih bolnik lahko oceni sam na daljavo. Teoretični model smo do določene mere preslikali v spletno aplikacijo in ji dodali še druge funkcionalnosti, ki lahko pripomorejo k boljši informiranosti bolnikov pri vodenju sladkorne bolezni. Razvito rešitev smo ocenili v obliki analize SWOT. Storitve telemedicine lahko prispevajo k optimalnejši obravnavi sladkornih bolnikov v refrenčnih ambulantah. Pri njihovi uporabi pa je aktivna vloga bolnika nujna. Možnosti nadaljnjega razvoja vidimo predvsem v nadgradnji razvite rešitve in testiranju njene uporabnosti v praksi. Z modifikacijami pa bi lahko bila uporabna za spremljanje zdravstvenega stanja tudi drugih kroničnih bolnikov.Diabetes is a chronic disease with increasingly high incidence rates. Accordingly, the model practices implementation in 2011 was a welcome addition to patient monitoring and diabetes management in Slovenia. Despite the new approach to diabetes management following the National Diabetes Control Strategy 2010-2020, the patient\u27s input is still a far cry from an active and successful one, i.e. the patients tend to play a passive role in the process of managing the disease. Since telemedicine and modern information technology are, in our view, key to successful integration of the patients into the national diabetes monitoring and management programme, the present MA thesis aims at developing and launching a web application to enable just that — greater patient involvement. Using the Dexi software, we have designed a theoretical model of telemonitoring on the basis of theoretical backgrounds and the existing database obtained from model practices sources. The model incorporates only the parameters that the patients are able to pinpoint by themselves, without having to consult directly with the model practices. Adding other useful functions to ensure better informing and more intensive participation of the patients in monitoring their condition, a fragment of the theoretical model was then mapped to the web application. What is more, the SWOT analysis was applied to assess the solution. While interactive telemedicine services may well provide the optimum management of the patients with diabetes in model practices, active engagement and regular use of the application on the part of the patient is crucial. With this in mind, upgrading the model and testing its applicability is key to further development in healthcareyet with certain modifications, the application might just as well be used to monitor patients suffering from other chronic diseases