ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

At B atuje in the Valley of V ipava (Slovene Littoral) tw o fragm ents of stone w ith basketry design originating from the destroyed church of St. George in the surroundings of B atuje w ere discovered. Iconographically, the first one is a fragm ent of a plate decorated by a cross w ith birds a t its sides; a special attention is to be paid to th e 8 loop interlacing w hich is rem iniscent of Coptic patterns. The second stone represents only a fram e m otive composed of snail[1]like curves, a corded b elt and a plait underneath. The loosened organization of the ornam ent, the' lack of sym m etry and rhythm , and the rusticized tech[1]nique are the proof of its late origin, so th a t we m ust range the two fragm ents probably into 11th century w hen this »Carolingian-Itailian a rt w ith popular tendency« (F. Stelè) has already passed its classical stage. The church of St. G eorge was situated n ear the form er Rom an highw ay A quileia—Pons Sontii (M ajnica)—Sovodnje—V olčja draga—Vogrsko—passing B atuje—A jdovščina. T herefore w e m ay conclude that, w hile th at church was being built, there was a continuity of the antique population.

Cevc, Emilijan

Slovene

Predromanski pletenini iz Batuj

T he author takes a short historical survey of the developm ent of Palaeo[1]lithic researches in ethnically Slovene territory. The discoveries of com para[1]tively num erous M ousterian an d A urignacian sites in a relatively narrow southern Alps te rrito ry have refuted in 1915 expressed M enghin’s view th at the te rrito ry had been well explored, and th erefo re no greater Palaeolithic discoveries w ere to be expected. In the nearest neighbourhood of a te rrito ry w hich had been covered w ith ice in Pleistocene a rich A urignacian site was discovered 1700 m above sea[1]level. In low er places several sites w ere found whose inventory confirm s th at th e te rrito ry was continually settled from th e earliest M ousterian to the latest Stages of the Palaeolithicum . A special ; attention is to be paid to th e appea[1]rance of quartzite in d u stry whose elem ents are rem iniscent of prim itive A urignacian

Brodar, S.

P R E R E Z  P A L E O L I T I K A  N A  S L O V E N S K I HT L E HS. B r o d a rRazvoj paleontologije je  p rivedel tudi v naših 'k ra jih  kaj zgodaj do izkopavanj v podzem eljskih jam ah. Namen je  bil po­množiti zb irke pleistocenskih sesalcev. Tako so n. pr. F  r e y e r  (1819) in m nogi drugi izkopali v prv i polovici 19. s to le tja  večje množine kosti jam skega medveda in drugih  sesalcev v Postojn­ski jami, v  K rižni jami, na  M okrici, itd. Bilo je  to v dobi, ko se je  začel odkrivati paleolitik v  Zahodni Evropi. Mogle bi to rej biti že ted a j ugotovljene paleolitske postaje na n^šem  ozemlju. Vendar do tega ni prišlo, k e r  se vp rašan je  »antediluvianskega človeka« te d a j še n i postavilo in  je  tra ja lo  več desetletij, preden je  bilo rešeno po hudi borbi v  edino pravilnem  naprednem  smi­slu, Še sredi 19. sto letja  je  paleontolog F r a a s po lastnem  ske­sanem p rizn an ju  izvozil iz južnonem ških ja m  neštete kam ene in koščene paleolitske artefakte te r  jih  zavrgel obenem  z izkopa­nim m aterialom . K rivda tedaj p ri nas delavnih prirodoslovcev je  še toliko m anjša, ker je ugotovitev paleolitske postaje  v  m ar­sikateri naši jam i mogoča le s p rav  podrobnim in  zato zelo za­mudnim izkopavanjem . A rtefakti dostikrat niso številni in vrh  vsega pogosto zelo atipični.H koncu 19. s to le tja  je  sloves zahodnoevropskih paleolitskih postaj dosegel tudi bivšo A vstrijo  in ted a j se je  začelo p red ­vsem v naši Prim orski zelo živahno raziskovanje. Pod vrhovnim  vodstvom D u n a ja  je izšlo iz Trsta. O m eniti je  zlasti p rirodo­slovca K. M o s e r j  a , ki se je  sam pohvalil, da je  raziskal nad. 60 jam  na K rasu in v več kot tridesetih  tudi kopal. V Vlaški jam i pri N abrežini je  kopal več le t in  jo  razglasil kot paleolitsko po­stajo. Na strokovnih kongresih na  D unaju  in v  N em čiji je  po­leg arte fak tov  celo predložil serijo  paleolitskih črtežev in risb, ki pa so bile spoznane za potvorbe. V endar je  M o s e r do zad­n jega  za trjev a l njihovo pristnost. Ali je  Vlaško jam o šteti medpaleolitske postaje na slovenskem ozem lju, danes zanesljivo ne moremo presoditi. Ustrezno tedanjim  razm eram  so b ila izkopa­van ja  izvedena le malo strokovno in zelo naivno. M aterial je raztresen po razn ih  m uzejih in zbirkah te r večinoma neoznačen.K. M o s e r  je  m ed prvim i kopal tudi v jam i »Pod kalom« pri Nabrežini. Za n jim  so se m enjavala izkopavanja M a r c h e -  s e 11 i j  a , tedan jega ravnate lja  tržaškega Prirodoslovnega m u­zeja, s številnim i roparskim i izkopavanji N e u m a n a. M a r ­c h e s e t t i  je  izkopal že tedaj obenem s številnim i kostnim i ostanki raznih pleistocenskih živalskih vrst več kam enih a rte ­faktov iz krem ena. V m anjšem  obsegu so se udejstvovali še drugi (n. pr. P e r k o ,  M i i h l h o f e r ) .  M arsikaj so v te j  dobi označili za paleolitsko, k a r  je  pa težko preveriti, ker so najdbe raztresene po vsem svetu in brez zanesljive označbe.Z začetkom prve svetovne vojne se je  končalo le m alo znan­stveno, idilično paleolitsko raziskovanje na  naših tleh. Sloven­sko P rim orje je  zasedla Italija . Ker so vodili in izvrševali ome­n jena  izkopavanja možje, k i niso b ili našega rodu ali so ostali izven m eja  Jugoslavije, se ni čuditi, da je  bil paleolitik  p ri nas tudi v strokovnih krogih  popolnoma pozabljen te r  je  zavladalo prepričanje, da paleolitskih naselitev  na slovenskem ozem lju sploh ni bilo. Neopaženo je  ostalo tud i revizijsko in res stro­kovno izvedeno izkopavanje v jam i Pod kalom, ki ga je  izvršil R. B a t t a g l i a v  le tih  1926—1928. Na osnovi številnih geoloških profilov in  še novo odkritih  močno atipičnih krem enastih  a r te ­faktov je  zavzel stališče, da gre za ku ltu ro  lovcev na jam skega medveda, ki so se konec zadn je  med ledene dobe začeli pom ikati iz visokih alpskih bivališč v nižine te r  se v sledeči w ürm ski po- ledenitvi razprostrli po predalpskem  ozemlju. Ker se odkrita k u ltu ra  k a j malo sklada z zahodnoevropskim  moustérienom . jo označuje kot »alpski mousterien«.P rva paleolitska postaja  na slovenskem  ozem lju Jugoslavije je  bila odkrita 1. 1928. v  Potočki zi j  a lk i n a  Olševi v K aravankah, v višini 1700 m n. m. Po višini druga na  svetu in n a jv iš ja  v Vzhod­nih Alpah, je  p resenetila  s svojim  bogatim  koščenim in kam enim  aurignaškim  inventarjem . Prim itivni črteži na  nekaterih  košče­nih izdelkih so še bo lj po trd ili zgodnji m lajšepaleolitski značaj postaje. V ospredje je  stopilo veliko naspro tje: v visokoalpskih postajah  Švice s ta re jš i paleolitik neandertalca — v K aravankahzačetna faza m lajšega paleolitika fosilnega človeka. Ločnica več­nega snega je  b ila v dobi würmiske poledenitve 200 m etrov pod jamo. Kako n a j bi b ila  spričo prevladujočega m nenja, da je  aurignacien k u ltu ra  iz zadnje poledenitve, naselitev, čeprav m orda le sezonska, v te j višini mogoča? K je naj bi dobili tisoči ugotovljenih jam skih m edvedov zadostno hrane? Spričo tega je  bil odmev o d k ritja  Potočke z ija lk e  p ri inozemskih s trokovnjak ih  izredno velik . Posebno je treb a  poudariti, da glede aurigna- ciena Potočke zijalke n i nobenih na jm an jših  pomislekov. A. A n- d r e  e zastopa pri obravnavi izvora aurignaške k u ltu re  celo tezo, da z ozirom na najdbe v Potočki z ija lk i ni izk ljučen  sam ostojen početek aurignaciena v Jugoslaviji, za k a r  pa ni nobene prave osnove. G re to re j le za uvrstitev  v  določeno fazo m lajšega plei- stocena.J. B a y e r  je  uvrstil Potočko zijalko n a  osnovi svoje bigla- cialne te o rije  v aurignašiki p resledek  med m oustierskim  in so- lutréenskim  poledenitvenim  sunkom  svoje druge (t. j. zadnje) poledenitve, k i ga označujejo d rugi av to rji kot riss-w ürm ski in ­terglacial. G. K y r i e ,  ki in v en ta rja  ni dobro poznal, jo  je  pri- delil visokoalpski švicarski skupini konec zadnje riss-w ürm ske medledene dobe. A. P e n c k  je  zavzel stališče, d a  gre za au ri­gnacien, k i je  nastopil v  poznem  riss-wiirmskem in terg lacialu , medtem ko se S o e r g e 1 zavzema za in terstad ia l w iirm  1 — w ürm  2 (v sm islu popolne razčlem be pleistocena). L. Z o f  z in R. L a i  s nag ibata  k m nenju, da so lovci n a  jam skega m edveda v Potočki z ija lk i živeli še v  zadn ji m edledeni dobi. N asprotno v z tra ja  O. M e n g h i n  pri splošnem  naziran ju  glede uvrstitve aurignaciena in to rej tudi Potočke zija lke  v zadn ji, w ürm ski glacial. N aša ' stratigrafska raziskovanja pa  so dovedla do za­ključka, da je  celotni kompleks k u ltu rn ih  in paleontoloških slo­je v  te posta je  prisoditi dobi, k i je  im ela po tra ja n ju  in po klim i vsaj značaj kontinentalne faze m edledene dobe.Sledila so nova o d k ritja  paleolitskih  postaj v predalpskem  ozemlju. V N jivicah pri Radečah je  p resenetila  sicer m alošte­vilna, toda izrazita kvarcitna k u ltu ra  navidezno m ousteroidnega značaja. Podrobnejše proučevanje je  dovedlo do sklepa, da gre za prim itivni kvarcitn i aurignacien (psevdomoustčrien), ki se po jav i v začetni fazi zadnje poledenitve. Isti k u ltu rn i skupini je  prisoditi tud i večinoma kvarcitne arte fak te  M omove z ija lke priŠoštanju. Še 'bolj do izraza je  prišel kvarcitn i prim itivni auri- gnaeien v  doslej na jg lob lje  izkopani plasti v Špehovki nad  Hudo luknjo  p r i Zg. Doliču, k je r je  b il odkrit tudi prvi paleolitski gigantolit v Sloveniji. Neposredno v  v išjih  plasteh je  b il tu  do­kazan tud i že dobro razviti aurignacien in končno v k rovn i sigi celo prvi sledovi tmezoliiika na naših  tleh  v obliki enorednih harpun.Na sk ra jn i severni m eji med M arenbergom  in  Rem šnikom so bili ugotovljeni v  Jam i pod H erkovim i pečmi ku ltu rn i ostanki paleolitskega človeka, ki po izb iri surovega najnavadnejšega krem enjaka močno spom injajo na arte fak te  avstrijske  postaje D rachenloch p ri M ixnitzu, označene po K y  r 1 e j  u ko t moustč- rien, a p ripadajoče bo lj verjetno kvarcitnem u ali še poznejšem u aurignacienu.Slovenija pa  im a tud i paleolitske postaje na planem'. Že pred  prvo svetovno vo jn o  je  poročal H  i 1 b e r o najdb i rogov ja  se­vernega je lena z um etnim i urezi v naplavini p ri V rhniki. Pri izkopavanju m am utovih kosti v N ev ljah  p ri K am niku je  F. K o s našel poznoaurignaciensko rezilce. N ekaj netip ičnih  kam enih artefak tov  je bilo  odkritih  p ri K ostanjevici na D olenjskem  ob­enem š kostmi neke vrste slona in  drugih  pleistocenskih živali te r z ostanki lesnega oglja.Mnogi znaki kažejo  nadalje, d a  se je  paleolitski človek za­drževal tudi v Škocijanskih jam ah in v Postojnski jam i.V novo fazo je  stopilo paleolitsko raziskovanje po  osvobo­ditvi. Na lju b ljan sk i univerzi je  b il ustanovljen  Institu t za p ra ­zgodovino človeka in namesto p re jšn jih  podpor so b ila  n a  raz­polago znatnejša  sredstva, ki jih  je  prispevala Slovenska aka­dem ija znanosti in  um etnosti v L jub ljan i. R aziskovanje se je osredotočilo n a  Prim orsko. V Betalovem spodmolu p r i Postojni je  že v dobi ita lijan sk e  okupacije zadel F. A n e l l i  pod neoliti­kom ali eneolitikom  na m lajšepaleolitsko plast. Naša v  te j jam i tekom treh  le t po osvoboditvi izvedena izkopavanja so b ila  nad vse uspešna. O d k ritih  je  bilo Vsaj še p e t starejših  naselitev, od katerih  sega p rva, v  globini 7 do 9 m pod površjem, gotovo še v prvi začetek zad n je  w iirm ske poledenitve, ako ne m orda celo v začetek p redzadn je  poledenitve, k a r  bo pokazalo n ad a ljn je  pro­učevanje, ki je  še v teku. V zaporednih plasteh je  s številnim i kam enim i a rte fak ti in z raznovrstnim  paleontološkim  gradivomdokum entiran  razvoj od starejšega paleolitika do zadnjih  faz m lajšega paleo litika n a  naših tleh. Pomemben je  po jav  izrazito kvarcitne k u ltu re  vmes med kulturam i, ki so upo rab lja le  silekse. O beta se nova osvetlitev problem a prim itivnega kvarcitnega aurignaeiena in  zlasti glede n a  stratigrafsko g loblje ležeče k u l­tu rn e  p lasti sileksovih rezil v p rašan ja  izvora k u ltu rn e  stopnje aurignaeiena. Obilica gradiva in  zam otana sed im entacija zahte­va ta  mnogo časa, toda že sedaj moremo reči, da bo Betalov spod­mol velika opora, na katero  se bo naslonilo vse n a d a ljn je  paleo­litsko raziskovanje na  našem Krasu.Po vsem  navedenem  morendo danes <z zadoščenjem  ugotoviti, da  je  ovržemo leta 1915. izrečeno m nenje O. M e  n g h  i n  a ,  po katerem  n a j b i 'bil v  severnem  obrobnem pasu B alkana k lju b  bogati p leistocenski favni pa leo litik  le redek p o jav  (Krapina — Pod kalom) im spričo tu dobro izvedenega raziskovalnega dela ni p ričakovati številnih novih odkritij. Pokazalo se je, da so b ila izkopavan ja  pred  prvo svetovno vojno močno površna in nem etodična. S pravilnim  prijem om , z velikim  naporom  in skrajno  potrpežljivostjo  'te r  pogosto le z bogatim i sredstvi je  mogoče v  m arsikateri podzem ski jam i ugotoviti sledove paleo­litskega človeka. Danes imamo dokaze, da je  bilo slovensko ozem lje naseljeno  v  vseh fazah zgornjega pleistocema. Zasledo­vati morem o dolg razvoj m oustérienske k u ltu rn e  stopnje v n a j­širšem smSislu. Skoro v vsaki naši postaji se p o ja v lja  ku ltu rn i sloj, za k a te reg a  je  značilna raba  kvarcitov. Ne gre tu  samo za p o m an jkan je  drugačnega m ateria la . V n a jb o lj čisti obliki med ku ltu rn im i s lo ji s sileksi ga imamo v Betalovem spodmolu. Po-, doba je , da gre za nove naseljence, k i so rabo kvarc itov  prinesli s sebo j  iz svojih  vzhodnejših izhodiščnih postojank. Ali ne gre tu  m orda za n a jsta re jš i vdor fosilnega človeka n a  poti od vzhoda proti zapadu, za n a js ta re jš i p rim itivni aurignacien? Vsekakor utone p r i nas ta  val v p rvo tn i moulstérienski trad ic iji, ki t ra ja  še naprej. Popolnoma dokazan je  v naših posta jah  dobro razvit sredn ji aurignacien, ki m u moremo slediti od K rakova do Reke. M lajši aurignacien živi še n a p re j v  dobi m agdalčniena. Vsaj doslej iz razitih  sledov m agdalénienske k u ltu rn e  stopnje še m bilo mogoče odkriti. P rav tako  še nismo mogli ugotoviti izrazi­tega solutréena.K akor drugod v S redn ji Evropi tudi p ri nas v splošnem ni k lasičnih tipov zapadnoevropskih paleolitskih stopenj. N aše .pa­leolitske industrije  im ajo svojski značaj, k i ga je . poleg drugih vzrokov nujno  narekoval kam niti m aterial, s katerim  so raz ­polagali.Posebno je  podčrtati dejstvo, da leže naše paleolitske po­sta je  v najrazličnejših  nadm orskih višinah od 200 do 1700 m na razm erom a ozko om ejenem  ozem lju in več od n jih  le v k ra tk ih  razda ljah  od predelov, k i so bili za časa poledenitve pod ledom. V zvezi s paleontološkim gradivom  m orejo to re j pomembno p r i­spevati k  poznavanju in  podrobnejši razčlenitvi zgornjega plei- stocena na naših tleh.Naše paleolitske posta je  so vzpostavile zvezo s severovzho­dom in zapadom in je  b ila  tako na južnem  obrobju  Alp zam a­šena velika vrzel. Brez pomislekov moremo v ta  sklop prišteti čudi paleolitske postaje sosednje H rvatske (K rapina — V indija — Lokve), ki so vse le m alo kilom etrov oddaljene od m eje Slo­venije. A' mnogih ozirih se industrije  teh posta j popolnoma skla­dajo in izpopolnjujejo z našimi."V prim eri z drugim i narodi smo glede paleolitskega raziska- van ja  našega ozem lja nekoliko zapozneli. A li uspelo nam  je do ­kazati, da prim eri paleolitskih naselitev n a  slovenskem ozem lju niso le slučajen in  osam ljen pojav. Dovolj jasno  so se že poka­zali obrisi n jihove kontinuitete. Bodoče arheološko, geološko in paleontološko kolektivno delo ima odgovorno nalogo, da  nada­l ju je  z raziskavanjem  slovenskega paleo litika in ga dostojno uveljav i v svetu. Doslej p ri nas'doseženi uspehi m orejo b iti tud i pobuda za paleolitsko raziskovanje v ostalih jugovzhodnejših republikah, k je r  je p ričakovati rešitev velikega vp rašan ja  obstoja balkanskega paleolitika. S tem bi bili razvozljani p reneka teri paleolitski problem i, k i so danes za znanost še ne­razrešljiv i. Prvo posvetovanje arheologov FLRJ v Niški ban ji je  zato sklenilo, d a  je  tre b a  izvršiti vse p rip rave  (kadri, itd.), ki so potrebne za izpeljavo nakazane naloge.S U MMA R YT he author takes a short h isto rical survey of the  developm ent of Palaeo­lithic researches in  ethn ically  Slovene te rrito ry . The discoveries of com para­tive ly  num erous M ousterian an d  A urignacian sites in  a re la tive ly  narrowsouthern  Alps te rr ito ry  have refu ted  in 1915 expressed M enghin’s view  th a t the te rr ito ry  had been  well explored, and th e re fo re  no g rea ter Palaeo lith ic  discoveries w ere to be expected.In  the nearest neighbourhood of a te rr ito ry  w hich had been covered w ith ice in  Pleistocene a rich  A urignacian site was discovered 1700 m above sea- level. In low er places several sites w ere found whose inventory  confirm s th a t th e  te rr ito ry  was con tinually  settled from th e  ea rlies t M ousterian to the  la test Stages of the Palaeolithicum . A special ; a tten tion  is to be paid  to th e  appea­rance of quartz ite  in d u stry  whose elem ents a re  rem iniscent of prim itive A urignacian.

Not a member yet

Predromanski pletenini iz Batuj

Prerez paleolitika na slovenskih tleh

6,094

9,632