»Mi furlanski Slovenci vemo, da je delo dikl težko, poniževalno in nagobarno za vsako žensko, zlasti mlado.« Kako so pisali o diklah v časopisu Matajur (1950–1973)
La riviste Matajur (par tancj agns i Slovens de Sclavanie a vevin dome chê riviste, che e jessì tant che orghin di stampe dai Slovens da la provincie di Udin dal 1950 al 1973) e avodà cetancj numars ae cuestion atuâl par chei timps che e tocjave lis dikle, che cussì si clamavin lis fantatis e lis feminis de Sclavanie che a levin a servizi intes citâts talianis, compagn che a fasevin bielzà tal secul XIX e daspò ancjemò vie pal secul XX. Intal contribût che al ven daûr o ilustrarìn chei scrits; inta chel istès timp o metarìn in lûs che i lôr autôrs a jerin umign e che no da râr la idee des feminis sul mistîr di servî e jere dut altri.Časopis Matajur – dolga leta edini časopis Beneških Slovencev, ki je kot Glasilo Slovencev v Videmski pokrajini izhajal med letoma 1950 in 1973 – je namenil številna besedila tedaj aktualni problematiki pojava dikl*, množičnega zaposlovanja beneških deklet in žena v gospodinjstvih italijanskih mest, ki pa so to delo opravljale že v 19. in potem tudi v 20. stoletju. V prispevku, ki je pred nami, bomo osvetlili te zapise, ob tem pa opozorili na dejstvo, da so jih pisali moški in da je bil nemalokrat pogled žensk na poklic služenja popolnoma drugačen
