Prispevek se osredotoča na tersko narečje slovenščine, kot je predstavljeno v knjigi z naslovom Lučice na oknah in podnaslovom Naš sviet pouan naposebnosti/Il nostro mondo pieno di meraviglia Brune Balloch. Avtorica je v monografi ji zbrala zgodbe s celotnega terskega območja, od Mužaca do Mažerol in od Tera do Prosnida. Eno od zgodb iz sklopa Pripovedi o bajeslovnih bitjih predstavljam v pričujočem prispevku

Zuljan Kumar, Danila

Slovene

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

39Članki IZVESTJE 15 • 2018TERSKO NAREČJE V KNJIGI LUČICE NA OKNAH BRUNE BALLOCH DANILA ZULJAN KUMARInštitut za slovenski jezik Frana RamovšaDZuljan@zrc-sazu.siIzvleček: Prispevek se osredotoča na tersko narečje slovenščine, kot je predstavljeno v knjigi z naslo-vom Lučice na oknah in podnaslovom Naš sviet pouan naposebnosti/Il nostro mondo pieno di meraviglia Brune Balloch. Avtorica je v monografi ji zbrala zgodbe s celotnega terskega območja, od Mužaca do Mažerol in od Tera do Prosnida. Eno od zgodb iz sklopa Pripovedi o bajeslovnih bitjih predstavljam v pričujočem prispevku. Ključne besede: pripovedništvo, tersko narečje, Bruna BallochPri Kulturnem društvu Ivan Trinko v Čeda-du je septembra 2018 izšla druga knjiga terskih zgodb Brune Balloch z naslovom Lučice na oknah in podnaslovom Naš sviet pouan naposebnosti/Il nostro mondo pieno di meraviglia. Če se je avtori-ca v svoji prvi samostojni publikaciji z naslovom Mlada lipa osredotočala na svoj rojstni kraj Su-bid, pa druga knjiga prinaša zgodbe s celotnega terskega območja, od Mužaca do Mažerol in od Tera do Prosnida. Zgodbe so v knjigi razdeljene v deset sklopov, in sicer 1. Živalske zgodbe, 2. Pravljice in razlagalne pripovedi, 3. Pripovedi o svetnikih in svetih osebah, 4. Zabavljive zgodbe in anekdote, 5. Pripovedi o bajeslovnih bitjih, 6. Duhovi, demoni in prikazni, 7. Verovanja, 8. Vremenski pojavi, 9. Ljudsko zdravilstvo in 10. Šege in navade. Besedila so zapisana v poenosta-vljeni fonetični transkripciji, kot smo jo uporabili že v Mladi lipi, saj so namenjena predvsem lju-dem Beneške Slovenije, ter v samostojni italijan-ski različici (torej ne kot prevodi). Podrobneje sem o terskem narečju in njego-vem subiškem govoru, v katerem piše Bruna Bal-loch, pisala že v Mladi lipi (Zuljan Kumar 2010: 27–40), zato naj tu ponovim le nekaj najosnov-nejših značilnosti tega najzahodnejšega sloven-skega narečja, ki ga je v grobem opisal že veliki slovenski jezikoslovec Fran Ramovš. O njem pa so pisali tudi drugi jezikoslovci, kot sta bila slo-venski dialektolog Tine Logar in Pavle Merkù, pozabiti pa seveda ne gre poljskega jezikoslovca in slavista Jana Baudouina de Courteneya, katerega Il Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay je pod uredniškim očesom Liliane Spinozzi Monai izšel leta 2009. V današnjem času pa se poleg podpisane terskemu narečju posveča-jo še Roberto Dapit, Matej Šekli in Janoš Ježov-nik. Toda najprej naj za pokušino predstavim eno od terskih zgodb. Njen naslov je Me je zapejalo in spada v sklop Pripovedi o bajeslovnih bitjih (Bal-loch 2018: 224). Me je zapejalo1Dan dan son miela bietә dou Uidne zjutra zuoda. Son šla spat kәr kokoše an son ustala, kә je bla šnje nuojć vesoka ...Zviezde ou oblake so ble obiešene vesokò an sә so laščiele.Son uzela lәmin, a son unela an son šla uon s hiše.1 Zgodbo je Bruna Balloch zapisala v Subidu. Za pomoč pri razpoznavanju nekaterih toponimov se iz srca zahva-ljujem Lucii Trusgnach.40ČlankiIZVESTJE 15 • 2018Son šla po trojah an poskakuć taz ne pejćә tje na to druo, son bla napәrt dou pәr Kancelierjah an malo potәn son šla žej dou pod Kostanjujàn.Nison pomerkala tje pruot Malnah, zatuo kә so usi pravәlә, kә etu tje strašә ...Tik e tak son veletiela dou h Mәnәhonan an zat son bla dou pәr Škovertah.Dou pәr Krajo, se vie, so usi spalә ...Dou pod Klancan son jala sama mene: »O, enje son žej a bon.«Taz Maline tej nәč son šla dou Ahtan. Ou nebe intant je sijala dna luna tej sonce. Dou na plane mә je blo ložji za hoditә.Bojo ble tri po pounoć, kәr son pәršla dou na Oro.»Tle dou muorәn jәtә!« son jala.An son šla po te prave pot, rauno dou Ravoso.»Enje man jәtә rauno naprej!«Ma malo potәn se son spe obriedla or na Ore.»O muoj Buoh, vi! Son spet tla!«Son šla dou ... dou ... dou ... ma dou pәr monumento, inveče ko jәtә rauno dou šnje, son spe hodila an trudila za nәč: se son obriedla dru bot or na Ore.Do trikat se son tor obriedla ...»Me je zapejalo, vieri mә! Me je zapejalo ...«Alore se son ženala an son jala: »Na ime Boa, pumo!«Tako taz Ravoze son šla dou Pouolet, dou Saut, dou Ter, dou ... dou ... dou …Kәr son pәršla dou Ćevrija, je zazuoniela jutrәnca an rauno potәn je bieu liep dan. Son uasla lumin an son šla naprej fi n dou Uidan. Te dan nison nәč nardila, ne kupla, ne pruodala, zatuo kә son bla trudna za krepatә.2Nekega dne sem morala biti v Vidmu zgodaj zjutraj. Sem šla spat kot kokoši in sem vstala, ko je bila noč še globoka …Zvezde gor v oblakih so bile obešene visoko in so se bleščale. Sem vzela svetilko, sem jo prižgala in šla ven iz hiše. Sem šla dol po stezah in poskakujoč z enega kamna na drug sem bila takoj dol pri Kancelierjih in malo zatem sem šla že dol pod Kostanjevjem. Nisem se ozrla tja proti Malnom, ker so vsi pravili, da tam straši ... Tik tak sem sem priletela dol k Menehonom (toponim, D. Z. K.) in potem sem 2 Prevod je pripravljen pomensko, torej ni dobesedni, npr. tersko besedno zvezo, visoka noč, ki je zelo verjetno prevzeta iz italijanščine / furlanščine, sem v knjižni jezik prevedla kot globoka noč, tersko strukturo bojo ble tri ure po pounoć, ki je kalk iz italijanščine/furlanščine sem pre-vedla z ustrezno slovensko knjižno moralo je biti tri ure po polnoči.bila dol pri Škovertah (toponim, D. Z. K.). Dol pri Kraju so, se ve, vsi spali. Dol pod Klancem sem rekla sami sebi: »O, zdaj sem opravila dober del poti.« Tam iz Maline sem kot nič šla dol v Athen (it. Attimis). Na nebu pa je sijala tako velika luna kot sonce. Dol po ravnini mi je bilo lažje hoditi. Moralo je biti tri po polnoči, ko sem prišla dol na Goro.  »Tukaj dol moraš iti!« sem si rekla.In sem šla po pravi poti naravnost dol v Ravozo. »Zdaj moram iti naravnost naprej!« Ampak nekoliko kasneje sem se spet znašla gor na Gori.»O, vi, moj Bog! Sem spet tu!«Sem šla dol … dol … dol … dol,…, ampak dol pri spomeniku sem namesto, da bi šla še naravnost navzdol, spet hodila in se trudila za nič: drugič sem se znašla gor na Gori. Trikrat sem se znašla tam …»Me je zapeljalo, verjemi mi! Me je zapeljalo …«Zato sem se pokrižala in sem dejala: »V imenu Boga, pojdimo naprej!« Tako sem tam iz Ravoze (it. Ravosa) šla dol v Povolet (it. Povoletto), dol v Saut (it. Salt), dol v Ter, dol … dol … dol …Ko sem prišla dol v Ćevrija (it. Chiavris), je zazvonila jutranja zdrava marija in takoj zatem je nastal lep dan. Ugasnila sem svetilko in sem šla naprej do Vidma. Tega dne nisem naredila nič, ne kupila ne prodala, ker sem bila na smrt utrujena. Osnovni oris terskega narečjaTersko narečje se govori v štirih vzporednih dolinah: Terski, Karnajski, Černjejski in Malin-ski pa tudi v Breginjskem kotu na slovenski strani državne meje. Glede na starejše pojave v jeziku, kot so razvoj splošnoslovenskega glasu *ě v ie (npr. tersko zvie-zda, mlieko, strieha, kolieno) in razvoj splošnoslo-venskega dolgega *o v uo (npr. tersko nuoj ‘gnoj’, nuojć) spada tersko narečje v severozahodno slovensko narečno osnovo. Znotraj nje pa glede na razvoj splošnoslovenskega *ə v a (npr. tersko dan, mah, čast) in pozno raznosnjenje splošnoslo-venskih nosnikov *ę in *ǫ (npr. tersko petak, se pokleknətə; pot, mož, oba ‘goba’) v beneško-kraško narečno ploskev. Glede na mlajše jezikovne značilnosti tersko narečje prištevamo v primorsko narečno skupino, znotraj nje pa v beneškoslovensko podskupino poleg nadiškega, obsoškega in briškega narečja. 41Članki IZVESTJE 15 • 2018Na dolgih naglašenih zlogih so v terskem narečju ohranjena fonološka tonemska naspro-tja, kar pomeni nasprotje med rastočim oziroma akutiranim in padajočim ali cirkumfl ektiranim tonom. Na zadnjih ali edinih naglašenih zlogih pa so značilna fonološka kolikostna nasprotja, to je nasprotje kratek : dolg naglašeni samoglasnik. Večzložne besede, ki so bile v psl. naglašene na koncu, v prednaglasnem zlogu pa so imele *e, *o ali *ь/*ъ, so ohranile končniški naglas, npr. tersko čeˈlo, rebˈro, loˈnac, ponoˈčə, otroˈcə, doˈbra, maˈla, na harˈbatu.Tersko narečje za razliko od sosednjega nadi-škega pozna umik naglasa s slovenskega dolgega padajočega samoglasnika, npr. okó > tersko óčə, možá > tersko móža, kar predstavlja v slovenskem jeziku inovacijo, ki je ne pozna veliko slovenskih narečij. Skupnega sistema dolgih samoglasnikov za celotno tersko narečje ni mogoče podati, je pa sistem tako kot v drugih narečjih beneškosloven-ske podskupine enoglasniško-dvoglasniški (dvo-glasnika sta večinoma fonema ie in uo).  Pri nenaglašenih samoglasnikih so opazni ostanki vokalne harmonije, npr. tersko njaa ‘nje-ga’, dnaa ‘dnega < ednega’, maa ‘moja’, ta od taa druzaa svéta ‘ta od tega drugega sveta’, taa žiuaa ‘tega živega’, čərnaa ‘črnega’.Tersko narečje pozna ń, npr. tersko oń ‘ogenj’, ĺ je prešel v j, npr. tersko z uojo < z voljo ‘z vese-ljem’, vesujè ‘veselje’, -m pa v -n, npr. tersko jú-dan ‘ljudem’, pod nin armàn ‘pod nekim grmom’ pótən ‘potem’. Ohranjen je trdonebnik ć (< psl. *), npr. tersko pejć ‘kamen’, pomuojć ‘pomoč’, čákuć ‘čakajoč’, ćeš ‘hočeš’ opounóćə ‘opolnoči’. Glas g je izpadel, npr. tersko malà ‘megla’, njaa ‘njega’, boat, orica ‘gorica’ = ‘hribček’, potenítə ‘potegniti’, vendar se v (nekaterih) prevzetih be-sedah ohranja, npr. tersko gola (← it. gola, furl. gole ‘sladkosnednost’), cingérca ‘ciganka’ (← furl. zingar ‘cigan’).3 V ednini so ohranjeni vsi trije spoli, v množini pa kažejo samostalniki srednjega spola težnjo po feminizaciji, čeprav imajo lahko še vedno konč-nico srednjega spola, npr. tersko Táko lieta, kə je nabrau, mo so zlo težále ‘tako so ga leta, ki si jih je nabral, zelo težila’, je šu naprej potoukátə tə na drue urata ‘je šel naprej potrkat na druga vrata’.Glavni števnik eden/ena ima vlogo nedoločne-ga zaimka, kazalni zaimek ta pa vlogo določnega člena, npr. tersko Dan dan, nison mu šnje deset liet an son nesu po hišah dan pletenac idrika taa zimi-skaa prodajat ‘nekega dne, nisem še bil star deset let, sem nesel po hišah prodajat košarico zimskega radiča’.Značilnost, zaradi katere je tersko narečje edinstveno v slovenskem prostoru, je raba dele-žnikov na -ć. V vseh drugih slovenskih narečjih, tudi v sosednjih rezijanskem in ziljskem (govori se v Kanalski dolini in na Avstrijskem Koroškem), ki sta med najbolj arhaičnimi slovenskimi narečji, predstavlja deležnik na -č/-ć ostalino iz preteklo-sti, tu pa je v rabi še zelo živ, npr. tersko:Sestra je šla or an a je obriedla bliedaa, ustraše-naa, pahtoć s težkama: »Kuo tə je Riccardo?« ‘Sestra je šla gor in ga je našla bledega, pre-strašenega in težko je dihal: »Kaj ti je Riccardo?«’ 3 Zanimivo je, da je glas g izpadel samo v tistem delu ter-skih govorov, ki se govorijo v Italiji, na slovenski strani, to je npr. v vaseh Logje in Robidišče pa je ohranjen. Ovoj knjige Lučice na oknah Brune Balloch.42ČlankiIZVESTJE 15 • 2018Matere an žene so šle za njeme plakoć an pojoć do or pod Sveto Trojico.‘Matere in žene so šle za njimi, jokajoč in po-joč do gor pod Sveto Trojico.’ Enako kot v rezijanskem narečju se tudi tu prihodnji čas (poleg zveze glagola biti in opisnega deležnika, kot to velja za slovenski knjižni jezik in druga slovenska narečja) izraža z zvezo glagola hoteti z nedoločnikom, npr. tersko:Će se ženaš, se ćeš otratә tә od njaa!‘Če se ženiš, se boš odtrgal ‘ločil’ od njega!’ Ob pregledu zbranih zgodb mi je v oči pa-dla še ena značilnost, ki pa terske govore deli na tiste, ki jo poznajo, in druge, ki tega ne poznajo. Gre za rabo nenaglašene oblike zaimka v osebku stavka, kar pozna rezijanščina in kar je normira-no v furlanščini. To poznajo govori severnega in zahodnega terskega območja, kot so npr. govo-ri Tera, Barda, Viškorše, Mužaca – sama sem to slišala tudi v govoru vasi Breg (Pers) –  ne pa tudi govori vzhodnega terskega območja, kamor lah-ko prištevamo govore Platišč, Prosnida, Černjeje, Subida, Čenebole, Mažerol itd.Npr. tersko:Dan bot je bi ore u vasǝ Mužac dan mož, kǝ u nie mieu dićar molitǝ. Ko zvečar njea žena na zač-nela pietǝ rožar, on je šou spat (Mužac).‘Nekoč je gor v vasi Mužac živel nek mož, ki ni imel veselja moliti. Ko je zvečer njegova žena začeti moliti rožni venec, je on šel spat.’ Na tem mestu velja opozoriti, da zgodbe si-cer izhajajo iz različnih terskih vasi, kar je tudi pripisano ob posamezni zgodbi, toda večkrat jo je zapisovalec/zapisovalka zapisal/a v svojem go-voru. Tako npr. je zgodba z naslovom Pasterića od jezera bila povedana v kraju Brezje, toda zapisala jo je gospa, doma iz Viškorše. V Brezjah ne po-znajo nenaglašene oblike zaimka v osebku, toda v zapisu zgodbe je prisoten, saj je zgodba dejansko zapisana v govoru Viškorše, npr.Ma zemja na ba zlo mehna an ona na nie morla već velieste uon z luže.‘Toda zemlja je buila mehka in ona ni mogla več prilesti iz luže.’Toda ta posebnost v ničemer ne zmanjšuje vrednosti pričujočega dela. Zaradi pestrosti moti-vov in pripovednih zvrsti predstavlja zbirka pravi bralni užitek!VIRI IN LITERATURABalloch, B. 2018: Lučice na oknah. Naš sviet pouan naposebnosti/Il nostro mondo pieno di meraviglia (ur. R. Dapit, L. Trusgnach, D. Zuljan Kumar). Čedad: Kulturno društvo Ivan Trinko/Cividale del Friuli: Circolo culturale Ivan Trinko.Zuljan Kumar, D. 2010: Subiške pripovedi z jezikovnega stališča. V: B. Balloch Mlada lipa: pravece domah narete: izbor besedil iz publikacije Mlada lipa/testi scelti dalla pubblicazione Mlada lipa. Besedilo v slovenskem narečju iz Subida v Terskih dolinah in ital. ter delno tudi v slov. (ur. R. Dapit, L. Trusgnach, D. Zuljan Kumar). Čedad: Kulturno društvo Ivan Trinko/Circolo culturale Ivan Trinko, 27–40. 

Tersko narečje v knjigi Lučice na oknah Brune Balloch

https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje/article/download/8718/8745

Tersko narečje v knjigi Lučice na oknah Brune Balloch

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)