Zasuk proti vzhodu: Çadır Höyük, Transkavkazija in kompleksna povezljivost v pozni bakreni dobi

Abstract

The investigation of ‘complex connectivities’ as defined by Tomlinson (1999) as a critical element in the understanding of how modern globalization works has been repurposed by archaeologists as a model to explain the mechanisms at work in the archaeological past. This study applies Tomlinson’s model to interpret evidence that such connectivities linked the vast Uruk system in Mesopotamia, the contemporary Kura-Araxes culture in Transcaucasia, and the north central Anatolian plateau in the second half of the fourth millennium BCE, known as the Late Chalcolithic period. We focus on the site of Çadır Höyük, on the north central Anatolian plateau. The occupants of this rural settlement experienced some dramatic changes in the later fourth millennium, including substantial reorganization of their village plan, expansions and contractions in socioeconomic activity and long-distance trade, more elaborate burials, and possibly the evolution of new sociopolitical and religious ideologies. Here we explore the increasing evidence that socioeconomic ‘complex connectivity,’ with both Mesopotamia and especially Transcaucasia, played some role in the substantial modifications and internal dynamics at Late Chalcolithic Çadır Höyük.Preučevanje ‘kompleksne povezljivosti’, kot jo je definiral Tomlinson (1999), je ključno za razumevanje načina, kako so arheologi spremenili model moderne globalizacije za to, da bi lahko razlagali mehanizme, ki so delovali v arheološki preteklosti. V članku uporabljamo Tomlinsonovo mrežo kompleksnih povezljivosti pri razlagi dokazov o sočasnosti kulture Kura-Araxes v Transkavkaziji ter v severnem centralnem delu Anatolije v drugi polovici četrtega tisočletja pr. n. št. oz. v času pozne bakrene dobe, in sicer v okviru širšega globalnega konteksta sistema mesta Uruk v Mezopotamiji. Osredotočamo se na najdišče Çadır Höyük v severni centralni Anatoliji. Prebivalci te ruralne naselbine so bili konec četrtega tisočletja priča dramatičnim spremembam, ki so vključevale veliko reorganizacijo načrta vasi, širitve in krčenja družbenoekonomskih aktivnosti in menjave na dolge razdalje, bolj izpopolnjene načine pokopa in morda evolucijo novih družbenopolitičnih in verskih ideologij. Raziskujemo tudi dokaze o tem, da je imela družbenoekonomska ‘kompleksna povezljivost’ s Transkavkazijo in Mezopotamijo pomembno vlogo pri bistvenih spremembah in notranji dinamiki na pozno bakrenodobnem najdišču Çadır Höyük

    Similar works