Not meant to last: mobility and disposable pottery

Abstract

Discussions of the emergence of pottery have often focused on the development of durable vessels among sedentary societies. However, there is increasing appreciation of the fact that early pottery was sometimes used by mobile groups, such as Late Pleistocene hunter-gatherers in East Asia and perhaps Late Neolithic pastoral nomads in the Near East. Pottery that was not intended to have a long use-life, i.e. disposable pottery, could have been used to resolve some of the conflicts between pottery production and a mobile way of life, including scheduling conflicts, length of production episodes, portability and scale of production.Diskusije o pojavu lončenine so bile pogosto usmerjene v študije o razvoju obstojnih posod med stalno naseljenimi družbami. Vendar pa se v zadnjem času vedno več pozornosti posveča tudi dejstvu, da so lončenino uporabljale tudi mobilne skupnosti, kot so pozno-paleolitski lovci in nabiralci v vzhodni Aziji ter morda tudi pozno-neolitski pastoralni nomadi na Bližnjem vzhodu. Lončenina, ki ni bila izdelana z namenom dolge uporabe, tj. lončenina za kratkotrajno uporabo, je morda služila reševanju neskladnosti med proizvodnjo lončenine na eni in mobilnim načinom življenja na drugi strani. Te neskladnosti so med drugim odpravljali z načrtovanjem dejavnosti, s krajšim časom proizvodnje, prenosnostjo in z obsegom proizvodnje

    Similar works