Selišnik, Irena

Slovene

Irena  Selišnik

Directory of Open Access Journals

Ars & Humanitas

Alja Adam, Jana Drašler, Katarina Župevc, Neža Mrevlje, Špela Kalčić: Ženske na robu.

RECENZIJE269Teksti v monografiji Ženske na robu iz interdisciplinarnih izhodišč spregovorijo o pogledih nadzora in panoptični oblasti nad žensko ozi-roma ženskostjo. Posamezni deli strnejo in med seboj povežejo žen-ske z obrobja družbe in izkušnje, o katerih redko slišimo. Monografija nam predstavi tako oprijemljive to-talne institucije kot ujetosti v pred-pisane družbene norme, v katerih lahko prav tako prepoznamo izku-šnjo totalnosti (zapor, samostan, cirkus, harem, koncept romantične ljubezni in mizoginost znanstve-nega in umetniškega diskurza v 19. stoletju), ter nam pripoveduje o subverzivnem uporu žensk, kate-rega namen je redefinicija spolnih identitet, ki se v tekstih dogaja skozi recipročen ljubezenski odnos, sub-verzivne umetniške prakse 19. sto-letja, pozitiven odnos redovnic do staranja, abstrahiranje spola med izvajanjem cirkuške točke in s pri-zadevanjem zapornic, da svojo žen-skost ohranijo z zavezanostjo skrbi v enospolnem svetu zapora. Struktura knjige je zaznamovana s številom tri. Iz sklenjene celote petih tekstov se namreč trije dotaknejo telesa in telesnosti (bolečina v cirkusu, razu-mevanje telesa pri uršulinkah, kro-titev telesa v zaporu), trije pa so na-stali kot rezultat terenskih raziskav v cirkusu, samostanu in zaporu, iz katerih nas neposredno nagovorijo intervjuvanke. Trije posežejo v zgo-dovino 19. stoletja in trije vzamejo pod drobnogled enospolni svet, kjer naj bi bila moška avtoriteta odsotna, vendar je disciplinska oblast patriar-halnega reda ponotranjena. Znotraj samega zbornika tako lahko znova in znova odkrivamo manjše sklenje-ne celote, ki se med seboj prekrivajo in tako tvorijo kalejdoskop tem.V prvem poglavju nam Alja Adam predstavi koncept romantič-ne ljubezni skozi mit tragične lju-bezni med Orfejem in Evridiko. V njem problematizira razmerje moči in zlasti posledice idealizacije žen-ske v takšnem ljubezenskem raz-merju. Kljub opisani brezizhodnosti Irena SelišnikalJa adam, Jana drašler, Katarina ŽupeVC,neŽa mreVlJe, špela KalčićŽenSKe na roBu.Ljubljana: Institutum Studiorum Humanitatis, zbirka Ekskurzi, 2009.160 strani.Ars 5.indb   269 20.12.2010   19:01:34270ARS & HUMANITAStovrstnega ljubezenskega odnosa in njeni zatiralski naravi pa avtorica ponudi rešitev v razvoju recipročne-ga razmerja, ki naj bi uspešno razre-šil dinamiko med obema akterjema in obetajoče naznanil večjo enako-pravnost med spoloma. Avtorica nam skozi film Pred zoro predstavi odgovor na vprašanji, ali sta roman-tična ljubezen in feminizem sploh združljiva in kako naj bi recipročno razmerje tudi udejanjile in udejanji-li. Iskanje ljubezni tako pomeni ne iskanje sebe v drugem, temveč iska-nje samega sebe v razmerju do dru-gega, vzpostavljanju dveh enakovre-dnih entitet in ne v podrejanju.V drugem poglavju Ukročevanje bolečine: (žensko) telo v cirkuški areni avtorice Jane Drašler se poglobimo v nenavadni/navadni svet cirkuškega vsakdana. J. Drašler nas na začetku članka spozna s fascinacijo druž-be 19. stoletja nad podobo artistke oziroma akrobatke. Subverzivnost cirkuških nastopov je vznemirja-la normativnost tedanje družbe in sem moramo prišteti tudi tedanje cirkuške artistke, ki so pod vprašaj postavljale podobe viktorijanske ženskosti. Enaki pa ostajajo nekate-ri razlogi za fascinacijo gledalca nad akrobatsko predstavo tudi sto let ka-sneje. Trenutek, ko akrobatka oziro-ma akrobat krši vse zakone težnosti za občinstvo in ko to uživa v spek-taklu, akrobat abstrahira in pravza-prav žrtvuje samega sebe. Vračanje v resničnost ob koncu cirkuške točke tako pomeni bolečino, fizično pa tudi bolečino ob stiku z resničnim svetom, s telesom.Žensko telo je tako ključno tudi v članku Katarine Župevc. Avtorica v njem telesnost sooča z duhovnim svetom redovnic. V članku raziskuje, koliko so redovnice v enospolnem svetu samostana ponotranjile moški pogled, ki kot zunanji svet vdira v eterični svet breztelesne duhovno-sti. Dualizem med telesom in du-hovnostjo ostaja prisoten v diskurzu redovnice. Presežen je ob vprašanjih staranja in zavrnjen ob poudarku re-dovnic na pomembnosti skladnosti telesnega in duhovnega, vendar še vedno navzoč v discipliniranju tele-sa in njegovega umeščanja v stereo-tipne normative. Avtorica raziskuje tudi velik simbolni pomen oblek uršulink, ki so več kot »navaden ko-stum«. Ker redovniška obleka štrli iz povprečnosti, pomeni nadzorovalni mehanizem, notranji in zunanji stal-ni pogled, ki se mu lahko izognejo le v varnem zavetju sestrske skupnosti. Sestrska skupnost sodobnih žensk bi v zunanjem svetu opravljala prav nasprotno funkcijo, ženske pa bi bile realne opazovalke, ki so ponotranjile Ars 5.indb   270 20.12.2010   19:01:34RECENZIJE271moški pogled fantomskega drugega na ženskost. Hkrati pa varno zave-tje skupnosti ne pomeni zaščite pred vsemi pogledi.V prispevku »Ko ne vidiš trave tri leta« spoznamo življenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapo-ra Ig. Če je bila v primeru redovnic identifikacija s totalno institucijo prostovoljna, pa temu v zaporu ni tako. Neža Mrevlje razkriva nemoč zapornic in njihove strategije preži-vetja. V zaporu ideologija kaznova-nja in disciplinskega nadzora spre-govori na najbolj brutalen način, oblast in nadzor sta tu še oprijemlji-vejša ter celo nujna in predpisana. V članku avtorica referira na Foucaul-ta in njegovo temeljno delo Nadzo-rovanje in kaznovanje ter nas najprej popelje skozi zgodovinski proces sprememb kaznovalne politike, ki se je od telesne kazni prenesla na ka-zen duha. Novi inženiring človeške duše v zaporu še vedno zadeva tudi telo, ki postane le fizično orodje za odvzem prostosti in tako tudi ume-stitev v ekonomijo odvzema pravic. N. Mrevlje se med drugim sprašuje tudi o smiselnosti cilja zapora kot prevzgojne institucije in smotrno-sti kazenskih sankcij, o čemer so spregovorile njene intervjuvanke. Osrednjo vlogo v njihovih pripo-vedovanjih zavzema koncept časa, osrednje enote, v kateri je bila kazen odmerjena, in strukturiranje časa, ki je ključno za osmišljanje bivanja. Zapornice se v času prestajanja ka-zni srečujejo tudi z drugimi vpraša-nji, z redefinicijo svojih družbenih vlog, ponotranjenjem panoptičnega nadzora in strategijami preživetja, ki med drugim pomeni tudi oklepanje ženskosti.V zadnjem poglavju knjige se pred nami odpre svet orientalskih haremov ter kolonialni in mačistič-ni pogled nanje. Špela Kalčić nas popelje v kolonialni svet 19. stoletja in dekonstruira zahodnjaški pogled na Orient, ki je tudi skozi umetnost utrjeval dominacijo zahodnega be-lega moškega. Haremi so bili pro-stori, ki so burili moško domišljijo in marsikaterega pisatelja spodbudi-li k njihovi upodobitvi, toda hkrati so bili tudi prostori, v katere je bil moškim vstop prepovedan. Moški slikarji so bili tako prisiljeni svoje podobe graditi na literarnih predlo-gah potopisov, ki so jih pisale žen-ske. Svoboda ustvarjanja je dopušča-la, da so slikarji pri tem izživeli vse svoje spolnofantazmične predstave in domišljijo. Ustvarjalke so želele tovrstno podobo spodkopati, toda pri tem so bile tudi same ujete v nor-me spodobnosti in zahodne impe-rialno patriarhalne ideologije. Kot Ars 5.indb   271 20.12.2010   19:01:34272ARS & HUMANITASprimer takšnega delovanja Š. Kalčić predstavi delo slikarke Henriette Browne, ki je v šestdesetih letih 19. stoletja francosko javnost razburila s svojimi podobami harema. Njen naturalistični slog upodabljanja ha-rema so kritizirali, saj ni več puščal prostora za domišljijo. Š. Kalčić se nato posveti Jeleni Dimitrijević, še eni prezrti avtorici – piski potopisov in romanov iz Srbije. Njena Pisma iz Niša, ki opisujejo prežitke musli-manske kulture v Srbiji, predvsem hareme, so tako v kanonih znanosti kakor tudi v tedanjem popularnem diskurzu ostala popolnoma prezrta. Njena literatura namreč predstavlja travmo, ki jo je treba potlačiti, da lahko nastane nova srbska nacija. Subverzivnost dejanja Jelene Dimi-trijević se tako skriva v njenem boju za pravico do ustvarjanja, pa tudi za prikazovanje strategij upora musli-manskih žensk, ki so kljub ujetosti v totalno institucijo našle načine, da so ji prikrile del svoje intimnosti.Zbornik Ženske na robu v strnje-ni obliki predstavlja dosedanja obse-žnejša dela raziskovalk (disertacija in diplomska dela), za katere bi bilo škoda, če bi ostala neobjavljena. Za-radi navezanosti na sodobne študije orientalizma, spola, sociologijo ču-stev in študije Foucaulta namreč ope-rirajo s sodobnimi teoretskimi kon-cepti, ki jih utemeljijo na praktičnih in izvirnih primerih, ki so rezultat večmesečnega individualnega antro-pološkega terenskega raziskovalnega dela in tako zagotovo zapolnjujejo manko v slovenski znanstveni pro-dukciji. S svojo interdisciplinarnostjo in inovativnostjo nagovarjajo najširši krog bralcev in bralk.Ars 5.indb   272 20.12.2010   19:01:34

ULPress Journals

https://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/download/320/232

Alja Adam, Jana Drašler, Katarina Župevc, Neža Mrevlje, Špela Kalčić: Ženske na robu.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals

Directory of Open Access Journals

ULPress Journals