Dans ce travail, l'auteur se propose de donner une contribution à l'étude des noms de lie.ux de la Vo'ivodine interéssants pour leur origine romane. En effet, au cours du XVIII siècle, l' Autriche effectuait une colonisation dans ses territoires néonacquis, en y amenant, en tre autres, les Français, les Espagnols et les ltaliens. La présence de ces trois groupes ethniques a laissé des traces dans certains noms de villages et de lieux-dits de cette province au Nord de la Yougoslavic.Ko govorimo o romanski prisotnosti v toponomastiki Vojvodine, se moramo zavedati naslednjih dejavnikov: Vojvodina ni avtohtono romansko ozemlje; če za nemarimo cerkveno latinščino, so romanske prvine prisotne le po zaslugi italo francosko-španskih kolonistov ali sosednjega romunskega naroda. V zvezi z romun ščino se vprašanja kar kopičijo: ali je romunsko Slatina ali Jeselnica sploh roman sko? Po profesorju Skoku je romansko le Valişora. V temle delcu se homo torej ukvarjali s prvim virom za krajevna imena. Ko gre za latinscino, ponuja profesor Skok (v navedenem delu) nekaj primerov: Monošter (< monasterium), Banošter (< monasterium Bani, Bani monasterium), Apatin ( < Abbati (falva)). Tudi za reko Tiso naj bi bilavir latinščina (Pathissus), kjer se lepo vidi vpliv slovanskega afereznega dejavnika