Romanske sledi v toponomastiki Vojvodine

Abstract

Dans ce travail, l'auteur se propose de donner une contribution à l'étude des noms de lie.ux de la Vo'ivodine interéssants pour leur origine romane. En effet, au cours du XVIII siècle, l' Autriche effectuait une colonisation dans ses territoires néonacquis, en y amenant, en tre autres, les Français, les Espagnols et les ltaliens. La présence de ces trois groupes ethniques a laissé des traces dans certains noms de villages et de lieux-dits de cette province au Nord de la Yougoslavic.Ko govorimo o romanski  prisotnosti  v toponomastiki  Vojvodine, se moramo zavedati naslednjih dejavnikov: Vojvodina ni avtohtono  romansko ozemlje; če za­ nemarimo cerkveno latinščino, so romanske prvine prisotne le po zaslugi italo­ francosko-španskih  kolonistov ali sosednjega romunskega naroda. V zvezi z romun­ ščino se vprašanja  kar kopičijo: ali je romunsko  Slatina ali Jeselnica sploh roman­ sko? Po profesorju  Skoku  je romansko le Valişora.  V temle delcu se homo torej ukvarjali s prvim virom za krajevna imena. Ko gre za latinscino,  ponuja  profesor Skok (v navedenem delu) nekaj  primerov: Monošter (<  monasterium),  Banošter (< monasterium Bani, Bani monasterium), Apatin  ( < Abbati (falva)). Tudi za reko Tiso naj bi bilavir latinščina (Pathissus), kjer se lepo vidi vpliv slovanskega aferez­nega dejavnika

    Similar works