In the area of professional training, new developments in technology offer numerous possibilities for distance education and autonomous learning. ln particular, programmes intended for knowledge, data and information acquisition are possible to draw up based on self­study of required material. However, for such professional training, different overall approach to programme contents outline and study materials design are necessary.Sodobna tehnologija ponuja številne možnosti za samoizobraževanje in izobraževanje na daljavo tudi na področju strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Pri programih, pri katerih gre za pridobivanje novega znanja, podatkov in informacij, je vsaj del izobraževanja mogoče prenesti na gradivo, ki omogoča individualno učenje. Pri tem se je treba zavedati, da zahteva vsebinska in izvedbena zasnova takih programov drugačno konceptualizacijo izobraževanja

Dobnik, Nadja

Andragoška spoznanja

Slovene

ULPress Journals

56 mag. Nadja Dobnik Ekonomska fakul-teta v Ljubljani E-izobraževanje Pomen izobraževanja na daljavo za gospodarstvo Rem izobraževanja in študija na daljavo se je zadnjem desetletju izredno razširil in popu-lariziral. Na to, kaj je izobraževanje na dalja-vo in kakšno vlogo ima kot ena od oblik izo-braževanja odraslih, je veliko različnih pogle-dov. Didaktika izobraževanja na daljavo se je z razvojem novih tehnologij naglo spreminja-la in odkrivanje didaktične funkcije računal­nika odpira nove razsežnosti ter možnosti za posredovanje znanja in informacij. Obenem pa je izobraževanje na daljavo iz domene strokovnjakov za izobraževanje odraslih vse bolj prehajalo pod okrilje strokovnjakov za nove tehnologije in informatikov. O tem ne-sporno pričajo tudi konference združenj za izobraževanje na daljavo (EDEN, ICDE), na katerih je med udeleženci delež informatikov in računalničarjev iz leta v leto večji, s tem pa tudi število prispevkov, ki so povsem tehnične narave. V Sloveniji so se prizadevanja za širšo uvelja-vitev izobraževanja na daljavo pojavila prav v času uveljavljanja interneta in iskanja novih možnosti za izobraževanje na daljavo po inter-netu. Žal je to tudi negativno vplivalo na mne-nje o tem, kaj je izobraževanje na daljavo. Pri nas je zelo razširjeno mnenje, da je izobraže-.. s~~elov~j:~ ~n~ra~o,g~~~ z infoqnatr~i je .. ; pn l'azv~anJu racunallll'Sko podprtega tzo-. braževanj·a na dalJavo npjno, sa,j 'so b:rez~ ·· hibno delujoče račli!'rurl1}i'ške povezave po-goj za u.spešen potek izobraževanja. Ven-dar računalni;ška tehn&log~a še· vedno' ostaja le me~ ozil'orna orodje, s katerim se prena~aJo i~obtaževalne vsebrne. vanje na daljavo izobraževanje prek računalni­ka in interneta. Mnogi pa so tudi prepričani, da izobraževanja na daljavo pri nas ne potrebu-jemo preprosto zato, ker je Slovenija majhna in nam tako kratkih razdalj ni treba premago-vati s posebno obliko študija. Vsekakor lahko z gotovostjo trdimo, da se pri nas ne zavedamo (ali nočemo zavedati) pomena in prednosti, ki ga ima izobraževanje na daljavo. Izobraževanje na daljavo ima v zahodnoev-ropskih državah dolgo tradicijo in prepo-znavno mesto v izobraževalnem sistemu. Tradicionalno bi ga lahko na kratko oprede-lili kot obliko izobraževanja, pri kateri je izobraževalni proces organiziran na način, ki posamezniku omogoča čim kakovostnejše samostojno izobraževanje. Snovi ne posre-duje učitelj na predavanjih, ampak je zajeta v študijskem gradivu. S tem se težišče prenosa znanja prestavi z učitelja v razredu na pose-bej pripravljeno gradivo (to so lahko učbeni­ki, vadnice, video in avdio kasete, CD-ROM-i, računalniški paketi, baze podatkov ipd.), ki udeležencu omogoča, da vso po-trebno snov, podatke ali informacije o dolo-čenem področju predela sam. Študent je pra-viloma vezan na organizacijo in razporeditev obveznosti, ki jih predpiše izobraževalna or-ganizacija, vendar mu študijsko gradivo omogoča, da študira takrat in tam, kadar in kjer mu najbolj ustreza glede na obveznosti, ki jih ima v poklicnem in zasebnem življe-nju. Da izobraževanje ne poteka v popolni osami in brez živega stika s izobraževalno organizacijo, je študentu v oporo mentor ali svetovalec, na katerega se študent lahko obr-E-izobraževanje ne, ko naleti na težave pri razumevanju snovi ali potrebuje povratne informacije. Bistven poudarek pri izobraževanju na dalja-vo torej ni v tem, kateri medij bo uporabljen kot orodje za prenos izobraževalnih vsebin (na primer učbenik, računalnik, CD-ROM ali internet), bistveno je vprašanje samih vsebin, ki morajo biti študentu posredovane tako, da jih osvoji enako kakovostno, kot če bi mu jih posredoval učitelj v neposrednem stiku. S strani izvajalca izobraževanja se težišče pri-prave takega izobraževalnega procesa skoraj v celoti prenese v fazo programiranja vsebin in načrtovanja, v kateri je treba narediti za-okrožen koncept vsebin in napisati oziroma pripraviti gradivo, pri klasičnem, neposre-dnem (face-to-face) izobraževanju pa je po-udarek na delu učitelja v skupini. V obeh pri-merih pa ostaja ključno vprašanje vsebin, to-rej vprašanje, kaj se bodo udeleženci izobra-ževanja učili in naučili, sama oblika in izved-ba oziroma vprašanje, kako se bodo učili (predavanja, tečaj, vodeno samoizobraževa-nje ali individualni učni projekt), pa sta lahko odvisni od konkretnih okoliščin in možnosti. Razlog za to, da izobraževanje na daljavo po-teka večinoma na ravni postsekundarnega izobraževanja (po srednji šoli), je povezan z Izv~dba izo:braže;,:~j~-na da}Jj:avo z~teva razll'lertJma veHke,]lredpriprave i~ investi-to se je v praksi if)~azalo za nejše , kadar je weba,,v i~o-b:r~evanje vključiti veli'ko številt> štude11-tov. V razvttrh državah so naj:po: b:nej·-š~. ci'}Jna popu: braževania na da-~: , c&l~, ·.·. di}~, tore.i P::,~:vni i!!:::~ ga dodiplomskega in podiplomskega štu-dija. V večini držav se izredni študij izvaja (le) ·l<:ot študij na daljavo, študenti se z ··m;~lftd'rj.em aii pre4'avateljelJ1 ~ ej.o le obČasJto ali imajo stike z nj1m medi-jev (telefon, elektr<:>nska pošta). razvitostjo učnih navad in spretnosti, potreb-nih za samostojen študij pisnih virov. Pravilo-ma šele solidna srednja šola zagotavlja pri-merno razvite učne navade in sposobnost sa-mostojnega dela s pisnimi viri (bralno razu-mevanje, interpretacija besedil, sposobnost sintetiziranja prebranega, pisanje zapiskov ipd.). Zato je za raven osnovne in srednje šole 57 izobraževanje na daljavo manj r-------------primerno in se izvaja pred- Najobsežnejša faza vsem pri otrocih in mladostni- e-izobraževq-lneoa kih s posebnimi potrebami, ki _ 6' se zaradi bolezni, invalidnosti programq ye _ ali iz drugih razlogov ne mo- prog:amiranye rejo udeleževati pouka. vsebine. Ciljna populacija izobraževa-nja na daljavo so predvsem odrasli, ki imajo zaradi poklica in drugih obveznosti zelo ome-jen čas za učenje in se težko redno udeležuje-jo predavanj ter skupinskih srečanj. Prav s te-ga vidika ima lahko izobraževanje na daljavo pomembno vlogo za različne vrste izobraže-vanja v gospodarstvu, bodisi pri krajših obli-kah strokovnega izpopolnjevanja bodisi pri daljših oblikah študija za pridobitev višje stopnje izobrazbe. IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO ZA POTREBE GOSPODARS'IVA Potrebe zaposlenih v gospodarstvu in gospo-darstva samega po novem znanju, spretnostih in sposobnostih se pojavljajo z veliko dinami-ko in na različnih ravneh. Gre za potrebe pod-jetij in njihovih razvojnih ciljev in tudi za po-trebe zaposlenih, povezane z opravljanjem poklica in z njihovo lastno vizijo kariere ter osebne rasti. Področje izobraževalnih potreb je v gospodarstvu kompleksna pahljača, v ka-teri se združujejo različni in celo nasprotni interesi. Od tega, koliko in kako bodo te po-trebe in ti interesi zadovoljeni, je odvisen ose-bni in poklicni razvoj posameznega zaposle-nega, pa tudi usoda podjetja in s tem blaginja skupnosti, kraja ali regije. 58 Izobraževanje v gospodarstvu je z vidika dinamike pojavlja-nja potreb po novem znanju in spretnostih izrazi:t,o fenotipsko. Potrebe se ,pojavljajo kot odgovor na hitre, nepričakovane ==~=s:= ~,J;: gram izobraževanja ati usposab:itjanja či:mboij Vpet v deJanske oko~tščine2 ~ ~ate~h so potrebe nastale. Zaposlep1 se pravii1o-ma lZObraZtl!J'eJO Z Ja&UO predstav€> O tem, kakšno znarge potre-bujejo in kje ga bod.o morali biti sposobni uporabiti: poslovon:o angleŠ'čino za po;govore s tujimi partnerji, nove računovodske predpise za ob:računavante plae ipd. Zaposleni in podjetja potrebe po novem zna-nju razlicno rešujejo. Uspešnost njihovega iskanja rešitev je odvisna od številnih dejav-nikov, od izobraževalne ponudbe do sposo-bnosti za izbiro najprimernejših poti in prido-bitev izvajalcev za posamezne vrste izobraže-vanja. Od zahtevnosti delovnega mesta, odgovorno-sti in kompleksnosti nalog je odvisno, koliko manjših in večjih učnih projektov izpelje vsak zaposleni. Allen Tough (1972) opredeljuje učni projekt kot »večji, zavesten napor za pri-dobitev določenega znanja in spretnosti«, pri eemer gre lahko za pridobitev novih vrst zna-nja, boljše razumevanje drugih, razvijanje no-vih spretnosti, spremembo lastnih navad ipd. Nekateri zaposleni se morajo vsak dan spopa-Za gospodarstvo je značilna čedalje večja individualizacija potreb. sti s številnimi problemi, ki zahtevajo pridobitev pravih informacij in znanja, drugi se zaradi rutinskosti svojega de-la z novimi izzivi skoraj ne srečujejo. Kako uspešen je posameznik pri iskanju infor-macij in njihovi izbiri, je odvisno od njegove razgleda-nosti in izobraženosti, sposobnosti za iskanje in uporabo informacij, iznajdljivosti, sposob-nosti za komuniciranje, samozavesti, samo-podobe in osebnostnih lastnostih. Zaposleni z višjo in visoko izobrazbo, ki živijo v okolju z E-izobraževanje razvito mrežo informacijsko-izobraževalne ponudbe in medijev, so navadno sposobni sa-mi poiskati pot do potrebnega znanja in infor-macij, učenje ter izobraževanje pa sta za njih nekaj samoumevnega. Velik del njihovega učenja in samoizobraževanja zato že poteka »na daljavo«, prek različnih medijev in inter-neta, ne da bi temu pripisovali posebno po-zornost. Številnih potreb zaposlenih v gospodarstvu ni mogoče reševati sproti, z individualnim iskanjem in pridobivanjem potrebnih infor-macij ter podatkov. Predvsem kadar gre za obsežnejše znanje na področjih, ki s posame-znikovo poklicno usposobljenostjo ni nepo-sredno povezano ali zadeva nove pristope in nove tehnologije, in kadar gre za razvijanje novih spretnosti, osebnostnih lastnosti, navad in sposobnosti, je treba za izobraževanje pri-praviti poseben izobraževalni program. Da ta resnično doseže svoj namen, morajo biti vse-bine in izvedba načrtovane glede na dejanske potrebe in okoliščine, v katerih bodo določe­no znanje, spretnosti ali sposobnosti potreb-ne. Za izobraževalne potrebe, ki se danes po-javljajo v gospodarstvu, je z vidika vrst in oblik izobraževalnih programov težko najti skupni imenovalec, dejstvo pa je, da je razvoj usmerjen k vse večji individualizaciji in da izobraževalni programi čedalje bolj nastajajo zaradi potreb določenega posameznika in specifičnih okoliščin, ki so z njim povezane (predznanje, razpoložljiv čas, ciljne potrebe ipd.), čeprav sama izvedba izobraževanja po-teka v skupini. Izobraževanje mora dati kon-kreten odgovor na konkretno potrebo posa-meznega zaposlenega. Vloga, ki jo ima pri tem lahko izobraževanje na daljavo, je povezana predvsem z vrstami vsebin in ciljno populacijo. Krajši ali daljši programi na daljavo so za zaposlene v podjet-jih lahko velika prednost, saj jim omogočijo lažje organiziranje časa, ki ga bodo namenili študiju, pa tudi učinek takega učenja je zato lahko veliko večji, saj lahko posameznik štu-E-izobraževanje dira tako, kot mu ustreza, in se že pred kon-zultacijami ali morebitnim srečanjem z men-torjem seznani z vsebinami. Dejstvo je sicer, da je pri nas predstava o izobraževanju še vedno zelo povezana z delom v skupini ob navzočnosti predavatelja. Izobraževanje v skupini ima ne sporne prednosti in je pomem-bno za vse izobraževalne programe, pri kate-rih so poleg pridobivanja znanja pomembni razvijanje sposobnosti komuniciranja, strate-gij za skupinsko delo, reševanje problemov in iskanje rešitev na podlagi diskusije med ude-leženci in v interakciji s predavateljem. Vendar je zelo velik del izobraževalnih pro-gramov namenjen predvsem posredovanju različnih vrst podatkov, informacij, predpisov in dognanj. Za take vsebine je priprava pro-gramov za izobraževanje na daljavo vsekakor smiselna. Različne »faktografske« vsebine je mogoče posredovati prek medijev: kot pisno gradivo ali skripta, računalniške datoteke, včasih tudi z videokonferenčnimi povezava-mi. Priprava gradiva sicer zahteva določeno znanje in izkušnje, vendar ponuja po drugi strani sodobna tehnologija izredne tehnične možnosti za oblikovanje in posredovanje ta-kih vsebin - z ustrezno računalniško opremo lahko mentor celo sam pripravi vsaj pisno gradivo, z nekaj več znanja pa tudi sam obli-kuje CD-ROM ali spletno stran. Pri iskanju najprimernejših rešitev za potrebe po izobraževanju, so podjetja in posamezniki seveda odvisni od ponudbe. Večja podjetja skušajo čim več potreb, povezanih s strokov-nim izpopolnjevanjem zaposlenih, rešiti ob pomoči lastnih strokovnjakov. V teh primerih se morajo pobude za pripravo gradiva za sa-mostojno izobraževanje razviti v podjetju. Pri zunanjih izvajalcih izobraževalnih progra-mov pa je razvijanje izobraževalnih progra-mov na daljavo prepuščeno izobraževalnim podjetjem samim. Tovrstna izobraževalna po-nudba pri nas (še) ni znana in razširjena. To je povezano s tem, da izobraževanje na daljavo pri nas nima tradicije in da dejansko nimamo (dovolj) strokovnjakov, ki bi lahko svetovali pti pripravi programov za izobraževanje na daljavo. Rredka podjetja za izobraževalne storitve imajo zaposlene andragoge ali stro-kovnjake za razvijanje izobraževalnih progra-mov za odrasle, zato je njihova izobraževalna ponudba omejena na organiziranje skupin-skih oblik izobraževanja, predvsem seminar-jev in tečajev, za katere najamejo predavate-lja, ki je strokovnjak za določeno področje. Upamo, da bodo izkušnje tistih organizacij, 59 ki se pri nas z izobraževanjem .--------------na daljavo že ukvarjajo, pa tu- St~okOVf!OSt pri di razvejenost izobraževalne przpravz progra-ponudbe na daljavo v tujini, -1 pripomogle k večjemu intere- mov je še veuno su slovenskih izobraževalnih na nizki ravni. podjetij za razvijanje takih programov strokovnega izpopolnjevanja. Izobraževanje na daljavo ima za slovensko gospodarstvo še eno pomembno vlogo, in si-cer kot študij na daljavo v obliki krajših stro-kovnih ali daljših višješolskih programov. Po-leg potrebe po pridobivanju strokovnega zna-nja je za slovensko gospodarstvo značilen tu-di problem nizke izobrazbe zaposlenih. Pra-vilo, da je veriga trdna, kolikor je trden njen najšibkejši člen, se v gospodarstvu pogosto izkaže za kruto resničnost. Nenatančno delo šivilje v proizvodnji, neprimerno vedenje taj-nice ali telefonista, neodgovoren odnos kurir-ja lahko naredijo več škode kot prizadevanje strokovnjakov in vodilnih delavcev. V intere-su podjetij in gospodarstva je zato poleg stro-kovnega usposabljanja in izpopolnjevanja z vidika specifičnega znanja tudi dvigovanje splošnoizobrazbene ravni zaposlenih v podje-tju in gospodarstvu. Klasični izredni študij, ki ga poznamo pri nas, temelji na posredovanju znanja na predavanjih, ki jih visoke šole orga-nizirajo tudi trikrat na teden, to pa je za zapo-slene veliko breme. V razvitih državah je taka oblika visokošolskega študija odraslih po-vsem preži veta in upravičeno smo lahko razo-čarani nad skoraj popolnim ignoriranjem, ki 60 ga pristojni kažejo do razvijanja visokošol-skega študija na daljavo. SKLEPNE MISLI Izobraževanje na daljavo ponuja slovenskemu gospodarstvu veliko možnosti, saj odpira so-dobna tehnologija številne poti za posredova-nje znanja, podatkov in informacij. Zaposleni v gospodarstvu so vse bolj razpeti med potre-bami po stalnem izpopolnjevanju in izobraže-vanju na eni strani in pomanjkanjem časa na drugi strani, zato bi morale izobraževalne or-ganizacije in podjetja predvsem na 'tistih po-dročjih, kjer narava vsebin to omogoča, več E-izobraževanje je učinkovit odgovor na izobraževalne potrebe ob pomanjkanju v pozornosti namenjati razvija-nju programov za vodeno sa-moizobraževanje in izobraže-vanje na daljavo. Priprava programa, ki se izva-ja na daljavo, zahteva sicer bi-stveno drugačno zasnovo od seminarske ali tečajne oblike, saj je treba vnaprej pripraviti casa. gradivo, s katerim posame-znik predela določeno snov, vendar sodobna tehnologija ponuja tudi vse več tehničnih mo-žnosti za pripravo kakovostnega gradiva. Za zaposlene je velika prednost take oblike izo-braževanja v tem, da lahko določeno snov predelajo sami, tam in takrat, kjer in kadar jim druge obveznosti to omogočajo. Z men-torjem se lahko sreča ali poveže šele takrat, ko je snov že predelal, in je treba oceniti, ali je pridobljeno znanje sposoben uporabiti. Za gospodarstvo pa so poleg krajših oblik strokovnega izobraževanja zelo pomembne tudi različne oblike strokovnega in visokošol-skega študija na daljavo pri dvigovanju ravni splošne izobrazbe zaposlenih. E-izobraževanje 

Pomen izobraževanja na daljavo za gospodarstvo

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ULPress Journals