Pravijo, da je Univerza v Ulmu "najvišja nemška univerza". Najvišja zato, ker stoji zunaj mesta na vzpetini. Res je, da slovi po svojih tehniških fakultetah, pa vendar v Ulmu niso pozabili na družbene vede. Znanja iz teh ved si je na Univerzi v Ulmu moč pridobiti pri ZAWIW, Univerzitetnem centru za splošno nadaljevalno izobraževanje. Pri tem centru pa je leta 1994 nastal tudi sedež Evropske zveze "Učenje v poznejših letih". Tako je v njenem okviru lani potekala v Ulmu že četrta konferenca, posvečena izobraževanju in učenju starejših odraslih

Findeisen, Dušana

Andragoška spoznanja

Slovene

Dušana Findeisen

Directory of Open Access Journals

Četrta konferenca o izobraževanju in učenju starejših

ULPress Journals

ČETRTA KONFERENCA O IZOBRAŽEVANJU IN UČENJU STAREJŠIH E.vijo, da je Univerza v Ulmu >>najvišja nem-ška univerza«. Najvišja zato, ker stoji zunaj mesta na vzpetini . Res je, da slovi po svojih tehniških fakultetah, pa vendar v Ulmu niso pozabili na družbene vede. Znanja iz teh ved si je na Univerzi v Ulmu moč pridobiti pri ZAWIW, Univerzitetnem centru za splošno nadaljevalno izobraževanje. Pri tem centru pa je leta 1994 nastal tudi sedež Evropske zveze >>Učenje v poznejših letih«. Tako je v njenem okviru lani potekala v Ulmu že četrta konfe-renca, posvečena izobraževanju in učenju sta-rejših odraslih. UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE ZA VSE Na konferenci so se odprla mnoga vprašanja v zvezi z demokratizacijo učenja in izobraže-vanja. Vse bolj je videti, da se zdaj vloga uči­telja zares spreminja, in tisti, ki tega ne zazna-jo, bodo najverjetneje doživeli presenečenja. Predavatelji, ki bodo svoja predavanja zapi-sali, jih zvočno in slikovno opremili ter jih objavili na internetu, bodo postali odveč, če ne bodo opravljali še neke druge, povsem drugačne vloge; vloge svetovalca, ki mladega človeka vodi skozi razmišljanje, ga opozarja na cilje, ki naj jih doseže, mu daje psihološko podporo .. Obstoju univerz v podobi, ki smo je bili vaje-ni doslej, grozijo tudi tako imenovane >>indu-strijske univerze<<, ki jih ustanavlja industrija. Če pozorneje razmišljamo o vzrokih, zakaj prihaja do vzporednega sistema univerz, ugo-tovimo, da se univerza ne uspe dovolj hitro odzvati na nove potrebe in izzive, velika indu-strija pa želi znanja, ki jih potrebuje. Po drugi strani pa je res tudi to, da so se potrebe po znanju občutno razmahnile, in tako je v izo-braževalnem sektorju moč ustvariti tudi veli-ko dohodka. Tedaj ni nenavadno, da se indu-strija in kapital zanimata za ustanavljanje univerz. Tako se morajo univerze nemudoma odpreti številnim možnostim, ki jih ponuja nova tehnologija učenja. Le tako bo njihov program ostal zanimiv. Pa ne le univerze, marveč tudi univerze za tretje življenjsko ob-dobje. INTERNET JE SREDSTVO ZA VSE GENERACIJE Tema konference je bila pomembna tudi za-to, ker učinkovito razbija stereotipne poglede na učenje in zmožnosti starejših, tako v jav-nosti kot pri starejših samih. Uporabo inter-neta, še posebej tisto interaktivno, starejši po-vezujejo z mladimi. Po drugi strani tudi mladi sami verjamejo, da so nove tehnologije njiho-va domena. »Moji vnuki so dejali, da bo zdaj treba starej-še vpeljati v elektronsko dobo,<< je dejal upo-kojeni prof. Tom Holloway iz Velike Britani-je ... No, in to misel so namenili meni, ki sem svojo prvo elektronsko pošto poslal že leta 1973, ko sem bil na čelu nekega oddelka pri IBM-u.« Prof. Holloway je tako osvetlil morda najve-čjo težavo v učenju starejših: nepreverjene re-snice in predsodke, ki se naložijo starejšemu človeku. Tom Holloway je predstavil The Third Age Trust in Seznam razgovorov.1 Na tej mreži starejši opisujejo svoje vsakodnevno življenje, življenje danes in nekoč in odgovarjajo na vprašanja. Eno teh je bilo: >>Kaj se dogaja voj-nim žrtvam?« ali pa: »Kako običajni ljudje doživljajo politične in druge dogodke?« Zne-nada, skozi zgodbe, ki prihajajo iz mnogih dr-žav, skozi dnevniške zapiske, fotografije, dru-žinske arhive, pisma, ki so jih pisali stari oče­tje, ki jih starejši pošiljajo s pomočjo interne-ta, pa tudi ob glasbi takratnih šansonov, zaži-77 78 vi neki čas, ki je v uradnih zgodovinskih študi-jah povsem drugačen. Ena uspešnih tem so tu-di prehranske navade nekoč in danes. Starejši tako mladim, ki najpogosteje zaidejo v naglo prehranjevanje, ki največkrat jedo in pijejo kar medtem, ko hodijo, odprejo pot v neki drug svet, v katerem je bila hrana družbeni obred, izraz kulture nekega okolja ali nekega družbenega sloja. Nasploh pa so družbeni in zasebni obredi tisto, kar mlade zanima.V njih se skriva podoba nekega drugačnega življenja, nekih drugih vrednot. S pomočjo prispevkov Starejši postajajo vse pomembnejši vir učenja mladih. na internetu nastaja tudi po-doba druge plati vojne in z njo podlaga za učbenik zgodovine za mlade ljudi. V življenju sta-rejših so bili tudi drugi veliki dogodki, kot so konec vojne, prihod prvega človeka na Luno itn. Pomem-bno je ugotoviti vezi, ki jih imajo starejši s svojo lastno zgodovino. Ob tem pa se odpira tudi vprašanje metod in načinov načrtnega prenašanja znanja starejših na mlade. To prenašalsko vlogo je doslej zmeraj oprav-ljala šola. Na prihodnje rodove je prenesla ve-denja o kulturnih dosežkih predhodnikov. Pri tem pa je šlo zmeraj za pretehtan izbor tak-šnih vedenj. Tokrat izbora ni, mladi pa mora-jo dovolj zgodaj razviti kritični duh, morajo si ustvariti lastna mnenja ob srečanju z gradi-vi, ki so jim na razpolago na internetu. PROJEKTI STAREJŠIH Prednost konference je bila v nadrobni pred-stavitvi projektov, ki so jih v evropskih drža-vah že uresničili. • Na konferenci so tako predstavili mreže LILL za učenje in sporazumevanje starejših pri Univerzi v Ulmu. 2 V tej mreži zbirajo po-datke o tem, kaj danes pomeni biti star v po-sameznih evropskih državah, pa tudi o tem, kaj so resnični problemi starosti in staranja, kakšne politične rešitve iskati. Starejši posta-jajo tako številni, da ne bo dovolj njihova vprašanja obravnavati zgolj v letu starejših. Ta vprašanja nezadržno silijo v ospredje družbenega razmišljanja. • Nemci so ustvarili povezavo med radiom, televizijo in internetom. Nastala je oddaja » Priče zgodovine «. Nabirajo se spomini na politične dogodke, modo, preživljanje proste-ga časa, prehranjevanje itn. Ob njih pa starej-ši pošiljajo tudi pisma, fotografije s podstre-šij. Nekatere oddaje obravnavajo vizije in utopične poglede starejših o tisočletju pred nami. Kakšno družbo graditi, kaj spremeniti ... kaj ukiniti. • Challenge to Global Citizenship je mreža, ki je nastala na Finskem.3 Vanjo se lahko vklju-čijo vsi rodovi in ljudje vseh poklicev. Z na-vodili nas avtorji vodijo po raziskovalnem projektu s temami, ki zanimajo svet, s tema-mi, ki naj pritegnejo dejavne državljane tega planeta. Pridobiti si je moč tudi maturo iz de-javnega državljanstva. Z vključitvijo v ta in druge projekte na internetu starejši razvijajo svoje učne strategije. Pogosto morajo pred tem o pra viti še eno pomembno delo, namreč ločiti se morajo od tistih učnih poti, ki so jih največkrat uspešno uporabljali v življenju. Na Finskem je razkorak med generacijami vse večji. Tako so npr. finske družine zvečine jedr-ne in stari starši so pogosto v oddaljenih do-movih za starejše. Prikazi iz teh domov, ki jih objavljajo mladi študenti po internetu, vzbudi-jo v otrocih željo, da bi zvedeli kaj več o svojih starih starših in o tem, kje in kako živijo. • Finske univerze za tretje življenjsko obdobje starejše vključujejo v različne dejavnosti. Pre-davanja, projekti, raziskovanje, izdajanje pu-blikacij. Posebej se te univerze ukvarjajo z ra-zvojem usposobljenosti starejših za razisko-vanje, vključujejo se v javne razprave o staro-sti in staranju in v iskanje zakonskih rešitev na tem področju, preučujejo zmožnosti sta-rejših ljudi, tiste, ki se v starosti obnovijo ali ustvarijo na novo ter lahko služijo družbene-mu razvoju. Posvečajo se razvoju učnih me-tod pri izobraževanju starejših. Mnogi starejši ustanavljajo nevladne organi-zacije, v katerih izobražujejo drug drugega. Tako pride do izraza njihovo strokovno zna-nje. To se največkrat nateče v študijska gradi-va, ki se objavijo po internetu. • V Franciji se je število univerz za tretje živ-ljenjsko obdobje ustalilo približno pri števil-Finci ne žeiijo, da bi jih obravnaval kot stare, pa čeprav je starih nad 65 let kar 1 \'703 000. Tega ne želijo, kajti biti star po-meni zdrsniti po družbeni lestvici navzdol, · · saj so ugotovili, da pri njih zares spoštuje-, jo ~tare le R~;ni, medtem ko jih finska družba obravnava predvsem kot pomem-br:to kategorij:o potrošnikov. ki, ki so jo dosegli že takrat, ko je nastala pr-va v Toulousu. Univerza v Lyonu, ki zdaj de-luje v središču mesta, pa tudi naokrog po va-seh, se povezuje z nemškimi univerzami, še posebej tistimi v vzhodnem delu te države. • Na Nizozemskem se je leta 1993 razvila mreža Senior Web, ki spodbuja starejše, da se vključijo v družbo4• Internet tu služi kot po-vezava z lokalnim življenjem. Ponuja infor-macije, izobraževanje, budi interes starejših za dejavno prispevanje k skupnosti. Mreža ponuja izobraževanje za internetne inštruk-torje. V to izobraževanje se je doslej vključilo veliko lj udi, starejših od 7 5 let. Nastarejši udeleženec šteje 98 let. Tudi on si je pridobil spričevalo inštruktorja. Izobraževanja te vrste tečejo v kraju, v kakšni knjižnici ali drugi ustanovi. Tudi v bankah, ki imajo za to pri-merno opremo. Ob njih se pomembno razvija »vrstniško so-učiteljevanje << , pri katerem gre, kot vemo, za medsebojno poučevanje. • Jean Thompson iz Velike Britanije, ki vodi Univerzo za tretje življenjsko obdobje, eno ti-stih, ki ima izrazito razvite družbene razse-žnosti, je povedala, kako deluje njihova mre-ža upokojenih prevajalcev.s internet jim je pri tem v veliko pomoč. Jean nas je opozorila na to, kako natančno moramo preizkusiti spretnosti in znanja starejših, ki jih vključimo v kakšno dejavnost. Ti se veli-kokrat podcenijo ali pa so nji-Najstarejši uporabnik interneta na Nizozemskem je star 98 let. hova znanja morda že zastarela ter jih je tre-ba, preden pričnejo delati, osvežiti. Univerza v Ulmu se je z IBM-om in neko ban-ko dogovorila za sponzoriranje projekta Seni-or-Mobile Info. Gre za avtobus, ki potuje po deželi in animira starejše za vključitev v inter-aktivno rabo interneta. Ko smo na konferenci razmišljali, katera zna-nja so za starejše ključna, ali morda, katere usposobljenosti morajo doseči, smo spoznali, da je morda med vsemi usposobljenostmi obvladovanje tujih jezikov tisto, ki učno ra-zvitim starejšim ljudem lahko najbolj odpre vrata v druga izobraževanja in predvsem v drugačno učenje s pomočjo nove tehnologije učenja. Utrinke s poti je pripravila mag. Dušana Findeisen 1 Seznam razgovorov je brezplačen. Pisati je treba Tomu Hollowayu (tom.holloway@u3a.org.uk) ali po faksu (+44) 1926 77 1707. Na tem seznamu je mogoče postav-ljati vprašanja in dobiti odgovore. 2 Naslov LILL v kiberprostoru je: http://www.uni-ulm.de/LiLL 3 Več informacij dobite na: The Finnish UN ASSOCIA-TION, UNIONINK.45 b, 00170 Helsinki, Faks: +358 9 135 2173, elektronska pošta: maailmankansalainen@ykliitto.fi 4 Se11ior Web. NL., P. O. Box 222, 3500 AE Utrecht, The Netherlands, telefon: (+31) 30 276 99 45, Faks: (+31) 30 271 3649), elehtronska pošta: info@seniorweb.nl intemet: http: lwww.seniorweb.nl 5 Jean Thompson, elektronska pošta: jeant a easynet.co.uk 79 

Četrta konferenca o izobraževanju in učenju starejših

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals

ULPress Journals