In his paper, the author’s intent is to respond to the following questions: “Were selfmanaging, socialist Yugoslavia and the Socialist Republic of Slovenia within it Eastern European states/cultures?” And: “In what way did the Irwin group carry out an artistic, curatorial, and theoretical re-articulation of contemporary Slovenian art as an Eastern European art under the conditions of globalization?” The article first examines the theoretical problem of cultural and political relations – the rises and the crises – between SFR Yugoslavia, the Soviet Union, and the USA. The structures of cultural and artistic relations established during the Cold War that underwent changes in the global transitional revolution in 1989 are of interest as well. As a case study, the project “Embassy in Moscow” (1992) by NSK and Irwin is presented. In the conclusion, the article raises the question of the position of Eastern Europe as a cultural space following the fall of the Berlin Wall. Methodologically, the article is based on the metaphorical use of the notion of “cognitive mapping”.V pričujočem besedilu je avtorjev namen odgovoriti na naslednji vprašanji: »Ali sta bili samoupravna socialistična Jugoslavija in s tem Socialistična republika Slovenija vzhodnoevropski državi/kulturi?« In še: »Na kakšen način je skupina Irwin izvedla umetniško, kuratorsko in teoretsko reartikulacijo sodobne slovenske umetnosti kot umetnosti Vzhodne Evrope v pogojih globalizacije?« Članek najprej obravnava teoretski problem kulturnih in političnih odnosov – vzponov in kriz – med SFR Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo in ZDA. Prikazane so spremembe v strukturah kulturnih in umetniških odnosov, ki so bili vpzpostavljeni v hladni vojni in do katerih je prišlo z globalno tranzicijsko revolucijo leta 1989. Projekt NSK in skupine Irwin z naslovom »Ambasada v Moskvi« iz leta 1992 pri tem služi kot študijski primer. Zaključni del besedila se loteva vprašanja položaja Vzhodne Evrope kot kulturnega prostora po padcu berlinskega zidu. V metodološkem pogledu je razprava zasnovana na metaforični uporabi koncepta »kognitivno kartiranje«
