Ali je Kitajska sposobna prehiteti svet v filozofiji in estetiki? Odziv na komentarje Aleša Erjavca, Ernesta Ženka in Roka Benčina o teorijah zhuyi in Bie-moderni
European philosophers and aestheticians hold that the humanities in China, including philosophy and aesthetics, may have bright prospects, but they do not necessarily regard them as first class. Contrary to this point of view, Bie-modernism (“bie xian dai zhuyi” in Chinese pinyin) believes that China’s humanities have world-class aspirations, although in this respect there are different motivations with regard to the Chinese government and the Chinese people. Lacking the most basic Enlightenment modernity, Chinese society and China’s humanities also lack a real modernity, which has been guiding the discourse of Chinese humanities since 1989. Only exported contemporary Chinese avant-garde art has the modernity of reflection and criticism that is proper to Bie-modernist[1] art. Therefore, if China’s humanities can learn from the Chinese avant-garde art spirit and adhere to Bie-modernism, it is possible to enter the international ranks. Then it will not be impossible to lead the world.[1] Bie-modern theory, which was published in 2014, includes both the Bie-modern social situation and Bie-modernism, the latter of which counters the Bie-modern social situation. “Bie-modern” means the hybridity of the pre-modern, modern and post-modern, or the mixed social form of feudalism, socialism and capitalism. “Bie-modern” is doubtful modernity or pseudo-modernity, but Bie-modernism aims to eliminate pseudo-modernity and to set up real modernity. In Georgia Southwestern State University (USA), the Center for Chinese Bie-modern Studies (CCBMS) was founded in 2017. Evropski filozofi in estetiki trdijo, da imajo humanistične vede na Kitajskem, vključno s filozofijo in estetiko, morda svetlo prihodnost, vseeno pa v njih ne vidijo nujno nečesa prvorazrednega. V nasprotju s tem pogledom bie-modernizem (bie xian dai zhuyi) verjame, da ima kitajska humanistika pričakovanja svetovnih razsežnosti, čeprav obstajajo glede tega različne motivacije, ko gre za kitajsko vlado in ko gre za kitajsko ljudstvo. Ob tem, da pogrešata najosnovnejšo razsvetljensko modernost, kitajska družba in kitajska humanistika pogrešata tudi dejansko modernost, ki je vodila diskurz kitajske humanistike od leta 1989. Le izvožena sodobna avantgardna kitajska umetnost poseduje modernost refleksije in kritike, ki je lastna bie-modernistični umetnosti.[1] Le če se kitajske humanistične vede lahko učijo od duha kitajske avantgarde ter so zveste bie-modernizmu, lahko vstopijo v mednarodne vrste. pripadajo lahko vstopijo v mednarodni okvir. Potem sveta ne bo nemogoče voditi.[1] Teorija o bie-modernosti, ki je bila objavljena leta 2014, vsebuje tako bie-moderno družbeno situacijo kot bie-modernizem, drugi od katerih nasprotuje bie-moderni družbeni situaciji. »Bie-moderen« pomeni hibridnost pred-modernega, bie-modernega in postmodernega ali mešano družbeno obliko fevdalizma, socializma in kapitalizma. »Bie-moderen« je dvomeča modernost ali psevdo-modernost, pri čemer skuša bie-modernizem odstraniti psevdo-modernost in vzpostaviti dejansko modernost. Gl. Georgia Southwestern State University, ZDA, Center za kitajske bie-moderne študije (CCBMS), ustanovljen leta 2017.
