Članek sledi temu, kar je že od samega začetka vodilni motiv Lukâçsevih razmišljanj o umetnosti: vprašanju kako družba in družbeno vstopata v umetniško delo. Lukâcsev estetski prispevek — to ugotovitev omogoča prav vpogled v obdobje 1902 do 1911 — je skupni in najneposrednejši predhodnik dvema do danes istovetnima tendencama vzhodne in zahodne usmeritve: teorije o realizmu (kritični, socialistični) in sociologiji literature. V času pisanja dela Zgodovine razvoja moderne drame (1906/1907) Lukâcs opozori na sociologijo lterature, ki po njegovem sploh še ne obstaja; Lukâcs sam je neposredni začetnik te smeri. V tem kontekstu pa je tudi predstavljeno Lukâcsevo razumevanje Marxa, marksizma in pojmovanje socializma v njegovem t. i. predmarksističnem obdobju
