All of the texts Rancière devotes to Deleuze concentrate on the latter’s conception of art in order to develop a different way of reading works and a different idea of the relationship between art and politics. In this article I propose to analyse the gap between Rancière and Deleuze by way of three examples, three sites of divergence in their approaches: their respective readings of Proust, Melville’s Bartleby, and Vertov’s Man with a Movie Camera. In my analysis I will emphasise the notion of interval and use it to frame their divergent conceptions of art and its political function.Vsi teksti, ki jih Rancière posveča Deleuzu, se osredinjajo na njegovo pojmovanje umetnosti, pri čemer si prizadevajo vzpostaviti določeno distance glede na poseben način branja in posebno predstavo o zvezi med umetnostjo in politico, ki izhaja iz tega pojmovanja umetnosti. V pričujočem članku si avtorica prizadeva analizirati ta razmi, opirajoč se pri tem na tri zglede, ti mesta divergence med Rancièrom in Deleuzom, in sicer: Proustovo Iskanje izgubljenega časa, Melvillovega Bartlebyja in Človekom s kamero Vertova. V svoji analizi avtorica še posebej izpostavi pojem interval, ki ji je za podlago za razjasnitev njunih razhajajočih se pojmovanj umetnosti in njene politične funkcije
