Zupet, Petra

Repository of University of Primorska

22 Delo in varnost - LVII/2012/št. 2Osrednja temaVisok odstotek ljudi ima pretežno sedeče delo. Ure sedenja, ki jih preživimo v službi, se težko nado-knadijo v prostem času, še posebej če se na delo in domov vozimo z avtomobilom in če doma nadalju-jemo z delom, ki zahteva sedenje. Znano je, da sedeč način življenja poveča tveganje za nastanek hi-pertrigliceridemije, hiperholeste-rolemije, rezistence na inzulin, po-višanega krvnega tlaka, ishemije miokarda in nevarnih motenj srč-nega ritma. Ravno tako je povezan z debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, osteoporozo, bolečino v hrbtu, karcinomom dojk in debele-ga črevesja in boleznimi žolčnika. Poslabša se tudi psihično poču-tje. Omenjene zdravstvene težave vplivajo na preživetje posamezni-ka, predstavljajo pa tudi ogromen strošek za državne blagajne. V ZDA so izračunali, da stroški zdravljenja omenjenih bolezni dosegajo trili-jon ameriških dolarjev letno. V prid telesni aktivnosti dodatno govorijo raziskave, ki so pokazale, da telesna aktivnost prinaša dva-kratno korist v primerjavi s pre-nehanjem kajenja in osemkratno korist v primerjavi s samo izgubo telesne teže. Pomembno je vedeti tudi to, da je slaba telesna zmo-gljivost posreden vzrok smrti več Američanov kot kajenje, sladkorna bolezen in debelost skupaj. Zato se vse več govori o zdravem življenjskem slogu in promociji zdravja. Zdrav življenjski slog ne pomeni nujno teka na tekoči ste-zi vsak dan ali celo odvisnost od športa. Močan preventivni učinek ima namreč že 30-minutna hoja po večerji ali v času kosila. In za to se ne potrebuje ničesar drugega kot le par športnih čevljev. Sicer pa obstajajo priporočila za splošno zdravo populacijo odra-slih oseb glede telesne aktivno-sti. Priporoča se vsaj 150-minutna aerobna aktivnost tedensko (na primer 30 minut na dan petkrat na teden). Ta naj bo zmerne intenzite-te. Poleg je treba dodati še vaje za mišično moč vsaj dvakrat teden-sko. Zmerna fizična aktivnost po-meni zadostno intenzivnost, da se poviša srčni utrip in da se spodbu-di potenje, obenem pa mora po-sameznik še vedno biti sposoben pogovora. Primeri take aktivnosti Slika 1Promocija zdravja z vidika rekreacije delavcev»V današnjem času je telesna aktivnost v preventivi koronarne bolezni srca najboljši vložek v javno zdravje,« je že leta 1994 trdil Jeremy Morris. Telesna neaktivnost je namreč trenut-no največji svetovni problem javnega zdravja. Ljudje težimo k sedečemu načinu življenja, čeprav nas stroka in mediji ves čas spodbujajo h gibanju. Zakaj? Verjetno se še vedno ne zavedamo dovolj resno negativnih učinkov, ki jih prinese telesna neaktivnost. Avtorica:dr. Petra Zupet, dr. med., prof. šp. vzg., specialistka medicine dela, prometa in športaZavod za varstvo pri delu ZVD  d. d., Center za medicino in športChengdujska cesta 251260 Ljubljana PoljeDelo in varnost - LVII/2012/št. 2 23so hitra hoja, ples in vrtnarjenje. Za začetek ukvarjanja s športom, ko je pomanjkanje motivacije obi-čajno največje, se svetuje, da se aktivnost doda v program dnevnih aktivnosti. Za uspeh ji je treba dati prednost pred drugimi opravili. Možnost za uspeh se poveča tudi, če si posameznik izbere tisto vrsto aktivnosti, v kateri najbolj uživa. Naj bo to plavanje, kolesarjenje ali igranje odbojke. Včasih je motivaci-ja večja, če je aktivnost bolj raznoli-ka. Kombinacija različnih aktivnosti je zaželena, šteje pa seštevek vseh aktivnosti in ne le ena sama. 150-minutna telesna aktivnost te-densko je končni cilj posameznika. Za ljudi, ki so bili do zdaj popolno-ma telesno neaktivni, se priporoča začeti z 10 do 15 minutami vzdr-žljivostne vadbe dnevno. Pozneje se trajanje vadbe podaljšuje po 5 minut vsak teden do zaželenega trajanja 30 minut petkrat tedensko. Vadbo zmerne intenzivnosti petkrat tedensko po 30 minut lahko nado-mestimo tudi z visoko intenzivno vadbo po 20 minut trikrat na teden. Priporočila za omenjeni količini vadbe veljajo za povprečno odraslo Osrednja temazdravo osebo za ohranjanje zdravja in zmanjšanje tveganja za nastanek kronične bolezni. Za znižanje tele-sne teže pa je potrebna daljša vad-ba, in sicer od 60 do 90 minut. Vadba za mišično moč naj obsega od 8 do 10 vaj za različne mišične sku-pine, vsaka vaja naj ima od 8 do 12 ponovitev. Vaje se izvajajo z lastno težo ali s pomočjo trakov in drugih pripomočkov. Bistvena je pravilna tehnika, zato je smiselno na začetku poiskati strokovno pomoč. Priporočljivo je tudi, da se vadbo vključi v delovni proces. Na prete-žno sedečem delovnem mestu lahko tako sede za računalnikom kot stoje v pisarni v nekaj minutah večkrat dnevno izvedemo različne vaje za raztezanje in krepitev statično najbolj obremenjenih mišičnih skupin (slike 1–3). S tem izboljšamo koncentraci-jo, zmanjšamo možnost za nastanek glavobola in zmanjšamo tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj, ki so najpogostejši vzrok odsotno-sti z dela. Za delavce, ki opravljajo pretežno fizična dela, pa se priporo-ča predvsem večkratno raztezanje obremenjenih mišičnih skupin (slika 4) in menjavanje obremenitev. Za konecUstvarili smo pretežno sedečo sku-pnost. Če želimo to pravočasno spremeniti, moramo ukrepati na vseh nivojih. Vladni organi bi mora-li uvesti davčne olajšave za zdravo življenje, delodajalci pa bi morali spodbujati telesno aktivnost, ure-diti bi bilo treba čim več varnih ko-lesarskih stez, po katerih bi ljudje lahko prihajali s kolesom v službo, urediti bi bilo treba čim več brez-plačnih vadbenih površin, otroci pa bi morali imeti v šoli vsaj pol ure telesne aktivnosti dnevno.Slika 2 Slika 3Slika 4

Promocija zdravja z vidika rekreacije delavcev

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OAXNFJXW/d93e4c3f-3763-4c77-8ac2-bbade77f0835/PDF

Promocija zdravja z vidika rekreacije delavcev

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska