Alenka Divjak: Saga o Kirialaxu: študija o srednjeveški islandski romanci. Ljubljana, Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, 2008, 400 str

Fajić, Meliha

Repository of University of Primorska

ACTA HISTRIAE • 18 • 2010 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 749–759749Alenka Divjak: SAGA O KIRIALAXU: študija o srednjeveški islandski romanci.Ljubljana, Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, 2008, 400 str.Predmet, izhodišče in podlaga te študije je Saga o Kirialaxu: islandska srednje-veška romanca, manj znano staroislandsko prozno besedilo, ohranjeno v fragmen-tarni obliki iz 15. stoletja, ki ga stroka bolj ali manj enodušno uvršča v literarno zvrstislandskih romanc. Kar nekaj stoletij so morale romance čakati, preden so upravičenopritegnile ne le pozornost množičnih medijev, založb, filmsko industrijo in drugeumetnosti, ampak tudi znanstvenike, ki so jih do takrat obravnavali kot literarni kič.Literarne zgodovinarje so islandske romance začele zanimati zelo pozno, šele na pre-hodu v 20. stoletje, predvsem zaradi pomislekov o neizvirnosti, nezgodovinskosti inliterarni neizdelanosti te zvrsti. Študija Alenke Divjak je poglobljena analiza pes-nitve, ki jo je avtorica izvorno napisala v angleščini kot doktorsko disertacijo, kas-neje pa ji dodala slovenski prevod, s čimer nam je uspela približati delček bogateislandske semipopularne srednjeveške učenjaške tradicije, ne da bi zato bila žrtvo-vana strokovnost, poleg tega pa je študija opremljena tudi s številnimi opombami inobsežno bibliografijo ter prilogami. Ni odveč omeniti tudi to, da so do sedaj biliprevedeni in objavljeni samo določeni odlomki iz Sage o Kirialaxu, medtem ko taknjiga prvič podaja popolni prevod tega staronordijskega besedila.Uvodna poglavja s pregledi v nor-veško in islandsko srednjeveško litera-turo zapolnjujejo precejšnjo belo lisona področju kulturne zgodovine. Knji-ga skicira literarna dogajanja v širšemprostoru srednjega veka, kjer sta vidnazlasti dva tokova: enega predstavljapredelava starih nordijskih sag kot mo-čan medij konstituiranja nacionalne sa-mozavesti in kulturne identitete. Avto-rica navaja predvsem primer nordijskihučenjakov, ki so sage začeli proučevatiin zbirati že v 16. stoletju, ker soveljale za zanesljiv vir skandinavskezgodovine. Nekoliko kasneje so podob-ni procesi potekali tudi na Islandiji in stem tudi zanimanje za zgodbe o po-selitvi Islandije, o uglednih islandskihdružinah iz 10. in začetka 11. stoletjaitn., ki so Islandcem služile kot močnokulturno, zgodovinsko in političnoACTA HISTRIAE • 18 • 2010 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 749–759750orožje v boju za avtonomijo znotraj danskega kraljestva v 19. stoletju in kasneje vboju za popolno neodvisnost v 20. stoletju. Posebej natančno nam avtorica predstavita drugi tok, v katerega sodi tudi Saga o Kirialaxu, kjer se odraža »evropskost« tegaprostora in njegova kulturna povezanost. Predstavljajo ga bodisi prevodi francoskihin anglo-normanskih romanc bodisi predelava tuje, največkrat antične snovi. Taprozna dela so služila bralčevi zabavi in razkazovanju učenosti kot tudi kot orodjepoveličevanja in utrjevanja kulturnih vrednost fevdalnega sloja v času, ko je začeldružbeni primat ogrožati sloj bogatih trgovcev »navadnega« porekla. Zanimanje zatakšen tip »evropskih« romanc je bilo zelo živo tudi na Islandiji, zagotovo pa jepoglavitni dokaz njihove priljubljenosti nastanek nove literarne zvrsti, islandskeromance, ki se je v 14. in 15. stoletju razvila prav na podlagi korpusa teh prevedenihromanc, od katerih so prevzele mnoge motive, aristokratsko družbeno okolje in vrstoviteških elementov ter široko in razvejano geografsko področje, v katerem se gibljejojunaki romanc (Divjak, 2008, 48). Ta potpurí priredba je v islandskih romancahuporabljena v nekoliko drugačnih vsebinskih in pripovednih položajih, kajti le-te sozgrajene na vzorcu: junakov odhod iz varnega družinskega okolja, razne prigode,pustolovščine in nazadnje poroka. Islandske romance se vsebinsko razlikujejo tudi povisoki stopnji učenosti, velikem številu čarobnih predmetov in močnem elementufantastike na sploh. V pričujoči študiji je Saga o Kirialaxu v mnogih pogledihoznačena kot islandska romanca, ki z drugimi predstavnicami te literarne zvrsti delielement fantastičnosti in fevdalne ideološke konotacije, istočasno pa se od njihrazlikuje. Tako se v nasprotju z mnogimi romancami popolnoma odpove uporabičarobnih predmetov, eponimni junak se mora znajti brez hvaležnih levov, uslužnihškratov, velikanov in njihovih zaljubljenih hčera, ne nastopajo jezne mačehe, nihčene izreka kletev z usodnimi posledicami, na drugi strani pa se pojavljajo mnogiskupni toposi, kot so: junakove izredne telesne in duševne sposobnosti, vključitev vviteški stan, turnirji, razkošne zabave in razvedrila, potovanja, iskanje neveste invojne (Divjak, 2008, 52, 55). V vseh islandskih romancah je želja po uspehu innapredovanju na družbeni lestvici močna motivacijska sila. V Sagi o Kirialaxu je tauspeh dosežen na racionalen, odgovoren in moralno nesporen način, kar je bilo tudiustrezno nagrajeno s samim cesarskim naslovom junaka.V naslednjih poglavjih nas avtorica s temeljito analizo seznani z esencomnogokaterih romanc, to je poveličevanje fevdalne aristokracije. Ta literarna zvrst jebranila politični in družbeni status quo fevdalne družbe. S prikazovanjem svojihplemiških junakov in junakinj kot neke vrste nadljudi so romance upravičevalevodilno vlogo plemstva na vseh področjih življenja. Toda njihove privilegije so v 12.stoletju začeli postavljati pod vprašaj neplemiči, ki so se s plemstvom uspešno kosaliglede materialne moči, opravljanja pomembnih položajev v administraciji in celoglede vojaške službe. Te materialne in politične izgube je poskušalo plemstvo izrav-nati z uvedbo zapletenih pravil plemiškega vedenja in z vsiljevanjem admini-ACTA HISTRIAE • 18 • 2010 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 749–759751strativnih omejitev bogatim neplemičem na področju oblačenja, prehrane, razkošja,da bi tako plemiška elita ohranila, četudi umetno, razdaljo med svojo kasto in vsemostalim prebivalstvom. Nadaljnji upad plemiške gospodarske in politične moči v 14.in 15. stoletju je še dodatno okrepil potrebo po duhovni, moralni in statusni odmak-njenosti od vse bolj močnih meščanov. Vse bolj pretirano poveličevanje aristokracijeje opazno tudi v romancah iz poznega srednjega veka, kar seveda ni sporočeno poovinkih tudi v Sagi o Kirialaxu, kjer Kirialax vseskozi dokazuje, da je vreden krone.Pri Kirialaxovem doseganju zastavljenih ciljev igra pomembno vlogo ta kombinacijaposvetnih in intelektualnih kvalitet junaka (uglajenost, zdrav razum, vojaška sposob-nost, praktična izraba nakopičenega sholastičnega znanja), ki mu zvesto služijo privseh življenjskih preizkusih. Izbira Troje, Jeruzalema in Indije razkriva Kirialaxovozanimanje za kraje, kjer se izraziti verski, zgodovinski in geografsko-naravoslovnividiki bolj ali manj očitno prepletajo s spomini na močne vladarske osebnosti, kot soKonstantin I., Aleksander Veliki, Julij Cezar in drugi. Cilj ogleda znamenitih krajevje vdajanje intelektualnim užitkom, medtem ko je udeležba v bitkah v prvi vrstiusluga, ki jo napravi kraljem v težavah. V nasprotju z mnogimi junaki islandskihromanc, ki se odpravijo v širni svet kot nezreli mladeniči, od katerih se pričakuje, dabodo dozoreli v teku potovanja, gre Kirialax na pot kot zrela osebnost, ki mora samov praksi dokazati, kar v teoriji že ve in zna, svoje znanje uporabi v blagor drugih invojaške sposobnosti kot neizpodbiten dokaz, da je upravičen do vladanja po lastnihzaslugah in ne po dednem pravu. Z uporabo učenih elementov v pripovedi in njihovostrukturno vlogo v besedilu, ki so pritegnili tudi največ znanstvene pozornosti, seavtorica »spopada« v širši razpravi v posebnem poglavju, kako in v kolikšni meriSagi o Kirialaxu uspe preoblikovati vse te učene elemente tako, da tudi v fiktivnemkontekstu sage služijo poveličevanju junakovega ugleda. Sagi o Kirialaxu je uspeloustvariti občutek, da Kirialax s svojimi potovanji prestopa meje verjetnega, ki sozačrtane navadnim zemljanom, kar se dodatno zaostri z njegovim potovanjem vIndijo – deželo pravljičnega bogastva, čudes, začimb in dišav, eksotičnih ljudstev inredkih živali (Divjak, 2008, 202). Ta potovanja pa junaka soočijo z resno čustvenokrizo kot posledico dilem in bremena slabe presoje, ki ga prisili v še dodaten (mordanepotreben) niz katarzičnih pustolovščin. Tovrstno prepletanje psihičnega trpljenja inkončnega olajšanja, pesimizma in optimizma na koncu le pripelje junaka do trajnegamaterialnega in čustvenega uspeha. Tok pripovedi ni sicer moten s psihološkimizrisom junakove notranjosti ali globljimi razmisleki o svetu in življenju, kar sevedasamo nakazuje na retorično spretnost pripovedovalca, s katerim je razvnemal do-mišljijo takratnega bralca. Prav ta mešanica pobožnosti in posvetnosti v Sagi oKirialaxu sproža vprašanje avtorstva. Znanstveniki sago pripisujejo meniškemuokolju, obstaja pa tudi odprta možnost, da je saga delo pisarja, ki ga je najel bogatlaik, da napiše sago za razvedrilo posvetnega gospodinjstva (Divjak, 2008, 278). Pri-čujoča študija Alenke Divjak se je usmerila na relativno malo znano in proučenoACTA HISTRIAE • 18 • 2010 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 749–759752sago, ki vsekakor ni, kakor sama trdi, dokončana razprava, saj saga razkriva pre-cejšnjo mero drugačnosti v odnosu do drugih islandskih romanc, o katerih je strokadomnevala oz. domneva, da vsebujejo bolj ali manj identične poteze. Dokaj izjemnipoložaj Sage o Kirialaxu znotraj islandskih romanc dobesedno »kliče« po ponovnempretresu prevladujočega znanstvenega mnenja. Laičnemu bralcu pa se bo zagotovokak opis zdel ne le nenavaden, temveč celo zabaven, prav ta nekonvencionalnost najbo povabilo k branju te knjige.Meliha FajićLutz Raphael / Herbert Uerlings (ur.): ZWISCHEN AUSSCHLUSSUND SOLIDARITÄT: Modi der Inklusion /Exklusion von Fremden und Armenin Europa seit der Spätantike. Franfurt/Main: Peter Lang, 2008.Pojmovni par vključenost/izključenost se lahko po mnenju urednikov zbornika'Zwischen Ausschluss und Solidarität: Modi der Inklusion /Exklusion von Fremdenund Armen in Europa seit der Spätantike' uporabi kot spoznavno sredstvo in orodjeza sklepanje, opisovanje in analizo različnih procesov in oblik ravnanja z revnimi vrazličnih zgodovinskih obdobjih – služi lahko pri analizi diskurzov, norm, ravnanj inreprezentacij revščine. Namesto revščine namreč avtorji kot ekvivalentni družbenipojem postavljajo tujost, ki je ključni element analize v raziskovanju migracij inkulturnih kontaktov. Glavno vodilo prispevkov omenjenega zbornika in konference,ki je bila njena podlaga, so bile analize solidarnosti na eni in izključevanja na drugistrani v različnih časovnih obdobjih, ter vprašanje, kaj je bolj zaznamovalo posa-meznikovo izključenost ali vključenost: spremembe oblik vladanja ali zgolj družbeniprocesi izključevanja/vključevanja, ki niso nujno odvisni od oblasti. Omenjeno vpra-šanje zagotovo ostaja neodgovorjeno, saj so procese vključevanja in izključevanja vrazličnih zgodovinskih obdobjih zaznamovali različni impulzi. Oba procesa je v ev-ropski zgodovini spodbujala tudi vseobsegajoča nestabilnost ekonomskih in okolj-skih dejavnikov, ki je vplivala na obseg revščine. Drugi element, na katerega se jeosredotočil projekt, pa je bila odvisnost revnih ali tujcev od pomoči drugih; osre-dotoča se torej na njihovo prošnjo po posredovanju soseske, skupnosti, oblasti alidružbe. Projekt in članki zajemajo široko geografsko območje, od Mediterana dosrednje Evrope, in dolgi časovni lok, od antike do moderne družbe. V tako obsežnemokviru analize so si avtorji zastavili nekaj ključnih vprašanj: sprašujejo se po vsa-kokratni določitvi meja med pripadnostjo in udeleženostjo ter analizirajo značilnostiprocesov zapiranja in odpiranja dostopa do materialnih virov, družbenega ugleda,kulturnega priznanja oziroma politične moči. Ob teh procesih jih zanima vpliv ob-

Alenka Divjak: Saga o Kirialaxu: študija o srednjeveški islandski romanci, Ljubljana, Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, 2008, 400 str.

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-QCUWQM0D/3b891a94-dadd-4ea2-8f66-b405a899e210/PDF

Alenka Divjak: Saga o Kirialaxu: študija o srednjeveški islandski romanci, Ljubljana, Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, 2008, 400 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska