Medica, Karmen

Repository of University of Primorska

Karmen Medica1Diskriminatornost : diskriminativnostDiskriminacija – diskriminatornost – diskriminativnostBeseda diskriminacija2 je latinskega izvora (lat. discriminatio) inpomeni razliko, mejo. Na splošno ima slabšalni pomen in v ospredjunegativne konotacije izraza je, da se na osnovi kakršnih koli razlikpriznavajo oz. preferirajo pravice ali ugodnosti enih na račun dru-gih. Pomeni tudi razločevanje, omejevanje pravic, zapostavljanje,zanemarjanje koga. Diskriminatornost je pravna kategorija in senanaša na neutemeljeno razlikovanje posameznikov na podlagi eneali več osebnih lastnosti, kot so spol, etničnost, religija, invalidnostali status. Pri diskriminativnosti pa gre za psihološki pojem, ki senanaša na mentalno sposobnost razlikovanja.Multikulturne prakse evropskih držav kažejo, da mora družba znatibiti diskriminativna, ne da bi bila diskriminatorna.3 Diskriminativnadružba družbene in kulturne razlike sprejema in jih razvija. S praksopriznavanja družbene diferencialnosti, legitimnih in relevantnih druž-benih razlik že v samem izhodišču ustvarja možnosti za razvoj strpno-sti. Različnost v družbi percipira kot večsmerno, povezovalno inrelacijsko. Diskriminatorna družba pa družbene in kulturne razlikemarginalizira in jih ignorira. Zgovoren primer tovrstne prakse je kla-207Moni tor  ISH (2011),  XIII/2, 207–212Kratek znanstveni prispevekShort scientific paperpre je to: 13. 12. 2011, sprejeto: 15. 12. 20111 Dr. Karmen Medica je predavateljica na Institutum Studiorum Humanita-tis, Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani in predavateljicana Fakulteti za humanistične študije v Kopru ter raziskovalka na Znan-stveno raziskovalnem središču PU. E-naslov: karmen.medica@zrs.upr.si.2 Verbinc, 1982, 151.3 “(E)quality requires a rejection of arbitrary or irrelevant differences anda full recognition of legitimate or relevant differences. A society commit-ted to it must know how to be discriminating without being discrimina-tory.” (Vertovec, 1999, xxvii.)09 - KarmenMedica  9.1.2012  9:09  Page 207sičen evropocentrični koncept “mi – oni”, ob katerem bomo kmaluugotovili, da ne gre za relacijsko pojmovanje razlike, temveč zgolj zaenosmerne, diskriminatorne oz. diskriminacijske odnose.Distinkcije med družbenimi skupinami, percipirane kot poziti-vno in enakovredno dojemanje lastne kulture in drugih kultur alimikrokultur, predstavljajo interaktiven proces. Prepoznavanje inpriznavanje družbene diferencialnosti pa temelji predvsem na od-obritvi nekaterih svoboščin ter politični in medijski reprezentacijimanjšinskih in imigrantskih skupnosti. V tem kontekstu naj bi tudirazvpiti sodobni integracijski procesi spodbujali kulturne razlike innasprotovali hegemoniji dominantnih družbenih skupin, pa tudi re-zidentnega večinskega prebivalstva. Integracijske politike in tudiprakse se razlikujejo od države do države. Vsaka družba izhaja izspeciﬁčnih zgodovinskih okoliščin in modele integriranja prilagajalastnim ciljem, vrednotam, normam. Ravno tako naj bi vsaka družbavzpostavila enakost v smislu ravnanja (do vseh), možnostih (za vse)in tudi rezultatov za realizacijo posameznika in razvoj družbe v ce-loti. Vendarle praksa ni tako enoznačna. Za ilustracijo poglejmonekaj primerov iz vsakdanjega življenja, ki se približujejo teoreti-čnim predstavam diskriminativnosti in diskriminatornosti v Šved-ski in Sloveniji. Nobene od njiju ne obravnavamo kot absolutnodiskriminativno ali diskriminatorno okolje, so pa indikacije enegaali drugega, ki jih vendarle ne kaže spregledati.Švedska in Slovenija med diskriminativno-diskriminatornimi teorijami in praksamiŠvedskaOhranjanje in spodbujanje kulturne identitete etničnih, jezikovnihin verskih manjšin so Švedi povzdignili v ustavno pravico. Vladapodpira tudi kulturne dejavnosti priseljencev, subvencionira litera-Karmen Medica20809 - KarmenMedica  9.1.2012  9:09  Page 208turo v različnih manjšinskih jezikih, “etnični” tisk je upravičen doenakih subvencij kot švedski tisk, švedska radio in televizija pa te-densko oddajata programe v nekaj priseljenskih jezikih.4 Značilno-sti švedskega modela so zasnovane na organizirani pomoči priintegraciji, občinski volilni pravici za tujce po treh letih bivanja naŠvedskem, na možnosti pridobitve državljanstva po petih letih bi-vanja v državi, aktivni politiki priseljevanja in vključevanja z ustrez-nim sistemom institucij. Egalitarizem, večkulturnost, antirasizemin toleranco so podpirali tudi mediji s strpno obravnavo priseljen-ske problematike in priseljenskih vprašanj.Švedski model, ki je vzbujal veliko pozornost in ki so ga deset-letje uporabljali v glavnem brez težav, se je zamajal, ker je sredi 80.let 20. stoletja prihajalo vse več priseljencev, zlasti beguncev in pro-silcev za azil. Ob koncu 80. let so se občutno poslabšale gospodar-ske razmere, povečala pa se je brezposelnost. Danes je splošnoozračje na Švedskem manj naklonjeno kulturnemu pluralizmu kotnekoč. Na parlamentarnih volitvah (2002) so doživeli velik uspehŠvedski demokrati, izrazito protiimigrantska in protiislamističnastranka, ki se zavzema za zmanjšanje števila tujcev v državi. Todaprav ta stranka se po lastnih besedah distancira od vseh oblik tota-litarizma in rasizma s trditvami, da je splošna deklaracija človekovihpravic iz leta 1948 najpomembnejša komponenta njene politike(Sverige Demokraterna, 2011).5SlovenijaČe pogledamo pravnoformalno, so bili temelji za slovensko inte-gracijsko politiko postavljeni leta 1999, ko je državni zbor sprejelresolucijo o imigracijski politiki. Pluralistični model integracije,209Diskriminatornost : diskriminativnost4 Več o tem: http://www.si.se/docs/infosweden/engelska/fs63.pdf, 18. 10. 2002.5 Dostopno na: http://sverigedemokraterna.se/2011/07/04/infor-alme dal -sveckan/.  09 - KarmenMedica  9.1.2012  9:09  Page 209kakršnega je začrtala resolucija iz leta 1999, potrjuje tudi Resolucijao migracijski politiki Republike Slovenije (Ur. l. RS, 106/2002) izleta 2002. Ta je začrtala pluralistični (multikulturni) model sloven-ske integracijske politike, ki priseljencem omogoča enakopravnovključitev v slovensko družbo ob hkratnem ohranjanju njihove kul-turne identitete. Izbira pluralističnega modela se v tem trenutku zdiprimerna, smiselna in možna, saj ta upošteva dejansko večkultur-nost slovenske družbe. Slovenija se v tem pogledu najbolj približuješvedskemu modelu, saj integracijska politika, začrtana z resolucijoo imigracijski politiki Slovenije, izhaja iz večkulturnosti slovenskedružbe in svoje cilje gradi na načelih enakopravnosti, svobode invzajemnega sodelovanja. Poleg tega so priseljencem zagotovljenepravice do svobodnega izražanja etnične pripadnosti, kulture in douporabe maternega jezika. Prepoved diskriminacije in enakost predzakonom sta v Sloveniji zagotovljeni že z ustavo, konkretnejših pro-gramov za dejavno preprečevanje diskriminacije priseljencev na ra-zličnih področjih družbenega življenja pa za zdaj še ni.Slovenska vlada je 30. decembra 2010 sprejela dokument z naslo-vom “Strategija ekonomskih migracij (SEM) za obdobje 2010–2020”.Besedo “integracija” lahko bralec najde na 67 mestih, medtem ko be-sedo “produktivnost” le na štirih. Na prvi pogled bi lahko torej razu-meli, da je ustrezna integracijska politika zelo visoko na prednostnemseznamu strateške usmeritve migracijske politike v Sloveniji.Vendar je v praksi od socialne izolacije do političnega moralizi-ranja o “neuspeli integraciji” le majhen korak. Kako majhen, nampove primer delavca iz Bosne in Hercegovine, ki mu je zdravnicaob nujnem pregledu povedala, da “Bosanci samo zbolevate, zato daizkoriščate naš zdravstveni sistem” (ZSSS, 2011).O konkretnih rezultatih integracijske politike v Sloveniji še zda-leč ne moremo govoriti, saj je v glavnem še vedno zgolj grobo začr-tana na papirju, medtem ko se v praksi večinoma ne izvaja ali paKarmen Medica21009 - KarmenMedica  9.1.2012  9:09  Page 210zelo parcialno. Vendarle je direktorica direktorata za migracije inintegracijo na ministrstvu za notranje zadeve Nina Gregori na vpra-šanje, ali je integracija v Sloveniji padla na izpitu, v intervjuju zaMladino povedala naslednje: “Kljub recesiji se bodo potrebe po tujihdelavcih večale, zato si ne predstavljam sodobne družbe v EU, ki nebi vlagala v integracijo. Pri integraciji gre vedno za dvosmerni pro-ces. Ljudje, ki pridejo v državo, si morajo želeti integracije, sicernaša prizadevanja niso smiselna. Pomembno pa je tudi, kako se vdružbi počutijo. To pa so že širša vprašanja, ki presegajo pristojnostiMNZ.”6 Gre za tipičen diskriminatorni diskurz podrejenosti tistih,ki prihajajo, in nadrejenosti tistih, ki so rezidenti. Integracija se ome-nja kot dvosmerni proces, pri čemer se eni “morajo” želeti integri-rati, drugim pa to ni treba.Vse bolj so v ospredju zgodbe iz vsakdanjega življenja, ki hitrospraskajo iluzijo nevtralnosti z obličja tako slovenske kot tudi dru-gih evropskih družb in v bistvu razgalijo njihovo javnopolitičnokontradiktornost. Na takšen način se pred nami pojavita dva tabora.Na eni strani imamo pozitivističen vidik s promoviranjem novihpriložnosti, ki jih prinašajo družbeno in kulturno pluralna, hetero-gena okolja, na drugi strani pa negativističen vidik, ki v družbeniheterogenosti vidi naraščajoče število migrantov, pripadnikov dru-gih etničnih skupin in religij, ki jih v novem okolju niso sprejeli.Bolj ali manj so ujeti v past revščine in postajajo del ‘paketa’, ki gazaznamujejo parole o raznovrstnem kršenju človekovih pravic.Kot stranski integracijski učinek tovrstnih pogledov in vse boljpoenotenega trga v državah EU se vse pogosteje pojavlja tudi to,da imamo v socialnopolitičnem vidiku opraviti z drugo skrajnostjo,to je z naraščajočim negativnim odnosom do tujcev, ki se zelo hitroprevaja v glasove za skrajno desničarske politične skupine. Javno-211Diskriminatornost : diskriminativnost6 Mladina, 23. 9. 2011, str. 9,  intervju z Nino Gregori, direktorico direkto-rata za migracije in integracijo na MNZ.09 - KarmenMedica  9.1.2012  9:09  Page 211politično polje EU je v vse nevarnejši situaciji, da desničarska pro-tiimigrantska politika postane “brezideološka” prevladujoča (main-stream) politika. V imenu diskriminativnosti se v praksi poglabljajodiskriminatornost in v celofan političnega pragmatizma vse boljzavite totalitaristične ideje.V socialno kohezivni družbi, h kateri stremimo, bi vendarle iz-hodiščna usmerjenost v dvosmerno komunikacijo v javnem pro-storu in integracijo v osnovnih indikacijah in pozitivnih smernicahvsaj formalno morala biti postavljena tudi v vladnih institucijah, vožje specializiranih direktoratih na različnih vladnih ministrstvih,v realnosti vsakdanjega življenja. Kajti če iščemo nove možnosti zanastanek naravno pravičnejše skupnosti, raziskujemo tudi možnostiza transformacijo sodobne sfere delovanja in mišljenja, izhajajoč izdružbene diskriminativnosti, ki bi onemogočala kakršne koli oblikein možnosti za diskriminatorne prakse in delovanja.BibliografijaMladina, 23. 9. 2011, str. 9, intervju z Nino Gregori, direktorico di-rektorata za migracije in integracijo na MNZ.http://www.si.se/docs/infosweden/engelska/fs63.pdf, 18. 10. 2002. http://sverigedemokraterna.se/2011/07/04/infor-almedalsveckan/.  http://ec.europa.eu/justice_home/doc_centre/immigration/inte-gration/doc/handbook_1sted_sl.pdf.Poročilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, 2011.VERBINC, F. (1982): Slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana.VERTOVEC, S. (1999): “In Lieu of a Conclusion”, xviii-xxxiiii, v: Ver-tovec, S., ur, Migration and Social Cohesion 7, Oxford.Karmen Medica21209 - KarmenMedica  9.1.2012  9:09  Page 212

Diskriminatornost : diskriminativnost

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-2SL8R3I8/df61eede-1978-4e6f-bafe-b00badd93bee/PDF

Diskriminatornost : diskriminativnost

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska