Šavle, Majda

Repository of University of Primorska

Obzor Zdr N. 2008;42(2):117-26 4 Strokovni članek / Professional article STROKOVNA ANGLEŠČINA V ZDRAVSTVENI NEGI: VEŠČINE USPEŠNE KOMUNIKACIJE ENGLISH FOR NURSING: EFFECTIVE COMMUNICATION SKILLS Majda Šavle KLJUČNE BESEDE: besedišče, pacienti, sporazumevanje, študenti zdravstvene nege IZVLEČEK Učitelji strokovne angleščine v zdravstveni negi se soočajo s problemom, kako študentom, ki prihajajo tako z gimnazij-skih kot s strokovnih programov, podati znanja in spretnosti za uspešno komunikacijo in kompetentno izvajanje delovnih nalog v tujem jeziku. Prvi študentje imajo ob vpisu namreč dobro splošno jezikovno znanje in solidno obvladajo vse šti-ri jezikovne spretnosti (poslušanje, govor, branje in pisanje), ne poznajo pa strokovnega jezika; drugi študentje, ki so si-cer delno že seznanjeni s strokovno terminologijo v zdrav-stveni negi, pa nimajo zadostnega splošnega jezikovnega zna-nja. V prispevku avtorica podaja nekaj predlogov, kako nad-graditi obstoječe znanje angleškega jezika in ga dopolniti s strokovnim besediščem in spretnostmi komunikacije med zdravstvenim osebjem in pacienti. Avtorica je mnenja, da je za študente zdravstvene nege izredno pomembno tudi pozna-vanje pragmatičnih, sociolingvističnih in kulturnih norm an-gleškega jezika, saj za uspešno komunikacijo poznavanje slov-ničnih pravil in strokovnega besedišča ne zadostuje. KEY WORDS: vocabulary, patients, understanding, nursing students ABSTRACT The article aims to answer the question of what skills to teach students of Professional English for Nursing in order to pre-pare them for the demands of effective communication in their professional field. There are suggestions given on how to supplement conventional learning of rules and formulas with the language of practice (e.g. abbreviations, medical terms, colloquialisms) and social relations (e.g. formal vs. informal English) acquired and used in a variety of situations and learning/working settings. The author comes to the conclusi-on that besides knowledge of linguistic rules and vocabu-lary, a familiarity with pragmatic, sociolinguistic norm of the English language is needed for the non-native speakers in order to carry out their nursing tasks safely and competently. Uvod Znanje ustreznega strokovnega angleškega jezika za študente zdravstvene nege (bodoče diplomirane me-dicinske sestre/zdravstvenike) nikakor ni samo zuna-nja nu ja ali potreba, saj danes omogoča tudi bol jše možnosti zaposlitve v drugih državah Evropske uni-je , k jer je povpraševanje po t em kadru izredno veli-ko. Zdravstveni delavci uporabl jajo angleški jezik v komunikacij i s pacienti, pri sporazumevanju s stanov-skimi kolegi in strokovnjaki iz tujine, pri spremljanju dosežkov stroke ipd. Tako se srečujejo z različnimi socialnimi (npr. neknjižni pogovorni jezik, narečje, žargon) in funkci jskimi zvrstmi jezika (praktičnostro-kovni, znanstveni jezik). V zdravstveni negi so izre-dno pomembna tudi razmerja med udeleženci v ko-munikacij i - medicinska sestra je lahko v podrejenem položaju (z glavno medicinsko sestro, zdravnikom), enakovrednem (med kolegi) ali vmesnem (med paci-entom in zdravnikom). Učiteljeva naloga je torej najprej študentom ustre-zno približati jezik prakse in j ih naučiti veščin uspe-šne komunikaci je ter j ih nato seznaniti še z ostalimi spretnostmi rabe jezika, kot so npr. samostojno iska-nje, razumevanje in uporaba tu je strokovne literature ter uporaba različnih drugih virov informacij pri štu-diju in delu. Besedišče Najtrši oreh za študente je seveda strokovno bese-dišče, saj je izredno obširno in specifično. Zdravstve-no osebje pogosto uporablja (še posebej v medsebojni komunikacij i ) tehnične, akademske in latinske izraze, okrajšave in žargon; pacienti in drugi, s katerimi medi-mag. Majda Šavle, predavateljica angleškega jezika, Univerza na Primorskem, Visoka šola za zdravstvo Izola, Polje 42, 6310 Izola, e-mail: majda.savle@vszi.upr.si 225 Obzor Zdr N. 2008;42(3) cinske sestre komunicirajo pri svojem delu, pa pri po-imenovanju oz. opisovanju bolezni, simptomov, delov telesa ipd. običajno uporabljajo pogovorne in narečne oblike ali v posebnih okoliščinah (npr. pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc) celo vulgarizme. Pri tem velja omeniti, da študenti nekaj strokovnega besedišča že poznajo, saj so danes zelo priljubljene te-levizijske nanizanke o bolnišnicah, zdravnikih in fo-renzikih (kdo še ni slišal za nanizanke Dr. House, Grey's Anatomy ali CSI). Toda v teh oddajah gre za ameriško različico jezika in ne za britansko, ki je za študente bolj relevantna, na kar jih je seveda potrebno opozoriti. Na-slednji primeri ponazarjajo raznolikost strokovnega besedišča v zdravstveni negi. Latinski izrazi Skoraj 75 % izrazov s področja medicine in zdrav-stvene nege izhaja iz grškega ali latinskega jezika. Le-ti se najpogosteje uporabljajo v formalnih pogovorih ali pri pisnem sporočanju, v komunikaciji s pacienti jih je, kot opozarja Pohl (2002), potrebno nadomestiti z nevtralnimi ali neformalnimi oblikami, da bi se izo-gnili nerazumevanju ali napačnemu dojemanju spo-ročila s strani pacienta (Razpr. 1). Razpr. 1. Primeri latinskih in nevtralnih/ neformalnih izrazov. Table 1. Examples of latin and neutral/informal terms. Latinski izraz Nevtralni/neformalni izraz diabetes mellitus sugar erythema pernio chilblains herpes zoster shingles varicella chickenpox uterus womb Strokovni izrazi Uporaba besedišča, ki je razumljivo tako pacientu kot zdravstvenemu osebju, je osnova za uspešno ko-munikacijo. To še posebej velja za komunikacijo z otroki in njihovimi starši, ki pogosto nadomeščajo običajne izraze, povezane s človeškim telesom in nje-govim delovanjem, z lastnimi, t. i. »kodiranimi« izra-zi. Poleg priporočila, naj se zdravstveno osebje v komunikaciji s pacientom izogiba uporabi strokov-nih izrazov in okrajšav, je potrebno upoštevati tudi nekatere druge strategije verbalne komunikacije. Sor-rentino in Gorek (2006) priporočata, naj medicinska sestra govori počasi in razločno, posreduje naj kratka in jedrnata sporočila ter spremlja pacientov odziv nanje (če je potrebno, naj izraz, za katerega meni, da ga pacient ni razumel, zamenja ali sporočilo ponovi). V Razpr. 2. je navedenih nekaj običajnih strokovnih izrazov in njihovih splošnih, vsakdanjih ustreznic. Razpr. 2. Primeri strokovnih in pogovornih izrazov/ otroškega govora. Table 2. Examples of professional and colloquial terms/baby talk. Strokovni izraz Pogovorni izraz/otroški govor buccal cavity mouth/gob contusion bruise/boo-boo buttocks bottom/bum/butt/backside defecation poo(p)/kaka/take a dump navel bellybutton sanitary towels pads/panty liners Akronimi in okrajšave Za študente je nadvse pomembno, da jezik stroke spoznavajo in uporabljajo v kontekstu, kar pomeni, da znajo izpolnjevati zdravstveno dokumentacijo, ra-zumejo navodila za uporabo pripomočkov za izvaja-nje zdravstvene nege, poročajo o izvedenih negoval-nih postopkih ipd. Kljub temu da je pomen določenih akronimov in okrajšav enak v številnih jezikih, je bo-lje, da se podatke (še posebej vitalnega pomena za pa-cienta) posreduje z ustrezno sopomenko ali zapisuje s celo besedo (a.c. = ante cibum (lat.) = before meals; D&C = dilation and curettage; DOB = date of birth; PR = per rectum; t.i.d.= ter in die (lat.) = three times a day ...). Britanska/ameriška angleščina Angleški jezik pozna številne jezikovne različice, vendar sta najpomembnejši in najbolj razširjeni ame-riška (AmA) in britanska (BrA). Slednja je vse bolj pod vplivom ameriške, zato razlike med njima niso več ta-ko številne. Jezikoslovec Maher (2004) razlike na kratko povzema takole: »There are a few differences of grammar and spelling, and rather more differences of vocabulary, idiom and pronunciation«. Včasih ima ista beseda drugačen pomen (npr. BrA cot = infant bed; AmA cot = camp bed), pogostokrat pa se za isti pomen uporabljajo različni izrazi (Razpr. 3). Razpr. 3. Primeri izrazov v britanski in ameriški angleščini. Table 3. Examples of British English and American English terms. Britanska angleščina Ameriška angleščina ambulance man paramedic nappies diapers autopsy post mortem stroller pushchair trousers pants Seveda z zamenjavo izrazov ali uporabo ene razli-čice namesto druge običajno ne bi prišlo do nerazu-Šavle M. Strokovna angleščina v zdravstveni negi: veščine uspešne komunikacije 303 mevanja ali nesporazuma, vendar bi npr. v primeru navodila britansko govorečemu pacientu, naj sleče hla-če: »Take off your pants, please,« le-ta razumel, da se mora sleči do golega, saj je beseda pants v BrA skraj-šana iz underpants = moške spodnjice. Študente, ki j im je običajno ameriška angleščina bolj »pri srcu«, je zato potrebno opozoriti na dosledno rabo ene ali druge različice. Vulgarizmi Swan (2006) je zapisal, da v številnih jezikih naj-demo besede, kot so »dangerous, holy, magic or shoc-king«. Komunikacija zdravstvenega osebja s pacienti sicer običajno poteka na formalnem nivoju (v knjiž-nem ali pogovornem jeziku), vendar v določenih oko-liščinah (pod vplivom prepovedanih substanc, v vi-njenem stanju, v afektu ...) pacienti uporabljajo tudi vulgarizme, ki se najpogosteje nanašajo na spolnost, določene dele človeškega telesa ali izločanje (crap/ shit = excrement/defecate; tits/boobs ... = breasts; snot/boogies/bogeys = nasal discharge/mucus; to fart/ to let one fly/AmA to cut the cheese = flatulence/ wind; dance in the sheets/dip the fly = copulate). To besedišče študentom seveda ni neznano, saj v spletni in siceršnji popularni kulturi kar mrgoli takih izra-zov. Zdravstveni žargon V preteklosti, ko pacienti niso imeli dostopa do lastne zdravstvene dokumentacije, so zdravstveni de-lavci uporabljali neprimeren žargon (najpogosteje akronime in okrajšave) za beleženje nič kaj laskavih in neuradnih pripomb na njihov račun. Take zabelež-ke so seveda neetične in žaljive, zato se vse manj uporabljajo. Toda žargon še ni popolnoma zamrl v konverzaciji, saj se z morbidnim humorjem, nespoš-tljivostjo ali olepševalnimi izrazi zdravstveno osebje lažje spopada z vsakodnevno realnostjo poškodb, obo-lenj in smrti. Dragonqueen (2007) je na svoji spleti strani objavil vrsto izrazov, ki jih je zbral po britan-skih in ameriških bolnišnicah. V Razpr. 4 je navedenih nekaj zanimivih primerov. Razpr. 4. Primeri izraziov v zdravstvenem žargonu in njihov pomen. Table 4. Examples of nursing slang and their meaning. Zdravstveni žargon Pomen Betty pacient z diabetesom Bug juice antibiotik Dishwasher sterilizator Gone camping pacient v kisikovi komori Toaster defibrilator Komunikacija Za uspešnost komunikacije v zdravstveni negi to-rej ni dovolj samo poznavanje strokovnega besedi-šča, slovničnih pravil in struktur angleškega jezika, temveč je potrebno upoštevati tudi nivo formalnosti oz. jezikovni stil, ki je primeren za določeno situacijo ali okoliščino. Pacienti redkokdaj kritizirajo zdrav-stveno osebje zaradi nestrokovnosti, pogosto pa se pritožujejo nad netaktnostjo in neobčutljivostjo (kot pravijo Angleži, »poor bedside manner«). Kdaj je torej komunikacija med zdravstvenim osebjem in pa-cientom uspešna? Takrat, ko osebje ne upošteva sa-mo pacientovega fizičnega stanja, temveč tudi nje-gov družbeni status, izobrazbo, narodnost, raso, spol, starost, pogled na svet ipd.; takrat, ko pravilno in pazljivo izbere izraze in fraze, da ustrezajo okolišči-nam, v katerih se odvija komunikacija, in ko to stori na način, ki je pacientu razumljiv, ga ne vznemirja, žali ali celo ponižuje; predvsem pa takrat, ko je v komunikaciji vljudno. Biti vljuden v slovenščini je nekaj drugega kot biti vljuden v angleščini. V angleščini se namreč vljudnostne oblike uporabljajo veliko pogosteje kot v slovenščini. Pri tem niso mišljene le vsakdanje fraze, kot so: Excuse me, Pardon, Please, Thank you, ampak predvsem bolj posreden način sporoča-nja, kot je npr. spreminjanje ukaza, zapovedi ali na-vodila v prošnjo oz. v vprašanje, ali je sogovorec pripravljen storiti določeno stvar. Ravno upoštevanje te značilnosti angleške kulture je za študente izredno težavno, na kar opozarjata tudi Šabec in Limon (2001) v publikaciji o slovensko-britansko-ameriškem med-kulturnem sporazumevanju Across Cultures, saj Slo-venci običajno uporabljamo bolj neposredne načine sporočanja, torej ukaze. To nevede neustrezno prena-šamo tudi v angleščino, še posebej, če nismo sezna-njeni s številnimi možnostmi izražanja, ki nam jih ponujajo angleške glagolske strukture, najbolj pa mo-dalni glagoli. Vsakdanja komunikacija zdravstvenega osebja s pacientom temelji na razlagi negovalnih postopkov, dajanju navodil, napotkov in nasvetov ter razumeva-nju pacientovih potreb ipd., kar lahko izpeljemo na vrsto načinov, ne samo z neposrednim sporočanjem: - Keep calm. Please enter the cubicle, get undressed and wait until I call you. -I am going to give you an injection, so please keep still. - Shall I get you another pillow? V angleščini je pozivanje k določenemu dejanju na neposreden način, tj. z velelnikom, le redkokdaj spre-jemljivo (npr. v vojski), saj se šteje za nevljudno in žaljivo, zato mora biti stopnja neposrednosti sporo-čanja v zdravstveni negi, kjer se od pacienta nenehno 227 Obzor Zdr N. 2008;42(3) zahteva, da nekaj stori, čim nižja. Učinek ukaza lahko omilimo že z manj neposredno frazo oz. s please ali z neposrednim vprašanjem, ki se prične z modalnim gla-golom. Pri tem velja opozoriti, da modalni glagol can zaradi svoje dvoumnosti pri sogovorcu lahko povzroči napačno razumevanje, saj z njim lahko sprašujemo tu-di po zmožnosti nekaj storiti. Najbolj vljudna so vse-kakor posredna vprašanja z I wonder. Primeri različ-nih stopenj vljudnega izražanja: - velelnik: Sit down!/Just sit down, please. - neposredna vprašanja: Can/Could/Will/Would you put your head back? (Zmožnost: Can you put your head back [or is it too painful]?) - posredna vprašanja: I wonder if you would/could/ might roll over on your left side and bend your knees up? Prošnje, pa tudi vprašanja, predloge, ugotovitve ipd. lahko izražamo na manj neposreden (torej vljudnejši) način z rabo glagolskih oblik, ki »oddaljujejo« nepo-sredno realnost sedanjosti - npr. s preteklikom, pote-kovnimi glagolskimi oblikami, prihodnjikom ali s po-gojnimi oz. nikalnimi oblikami: - preteklik: I wondered if you could get out of your bed now and have a walk. - potekovna glagolska oblika: I was thinking - what about changing your dressing carefully? - prihodnjik: I'm afraid I'll have to ask you to have another gastroscopy. - pogojne in nikalne oblike: It would be better if you did not breathe for a moment. /You couldn't lift up your bottom, could you? Zaključek Znanje strokovne zvrsti tujega jezika je za študen-te zdravstvene nege vitalnega pomena ne samo zara-di boljših možnosti zaposlitve, temveč tudi zaradi po-gostega delovnega stika s tujimi govorci in vse-življenjskega izpopolnjevanja, ki je potrebno v zdrav-stveni negi. Medicinska sestra je po eni strani posre-dnik med zdravnikom in pacientom (pomaga pri pri-dobivanju objektivnih podatkov, pripravi pacienta na preiskave, poskrbi, da je voljan sprejemati terapijo, mu svetuje ...) po drugi strani pacienta neguje in zanj skrbi, beleži opravljene aktivnosti ter o vsem tem po-roča. Poleg splošnega znanja tujega jezika mora zato imeti tudi izredno dobro razvite spretnosti komunici-ranja. Kako uspešno in kompetentno bo pri svojem delu in izpopolnjevanju komunicirala v tujem jeziku, je odvisno tudi od veščin, ki jih bo pridobila pri usva-janju strokovne angleščine v zdravstveni negi. Literatura 1. Dragonqueen L. Doctors' slang, medical slang and medical acro-nyms and veterinary acronyms & vet slang. Dostopno na: http:// www.messybeast .com/dragonqueen/medical-acronyms.htm (6. 11. 2007). 2. Maher JC. International medical communication in english. USA: University of Michigan Press; 2004: 114. 3. Pohl A. Professional english medical. Harlow: Pearson Education Limited; 2002: 4. 4. Sorrentino SA, Gorek B. Mosby's essentials for nursing assistants. 3rd ed. St. Louis: Mosby Elsevier; 2006: 54. 5. Swan M. Practical english usage. 3rd ed. Oxford: Oxford University Press; 2006: 575. 6. Šabec N, Limon D. Across cultures. Maribor: Založba Obzorja; 2001: 20. 

English for nursing

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXEMRISW/c0883a8c-ec00-4ba4-8a33-5f1d9ce8ec36/PDF

English for nursing

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska