Gombač, Maja

Repository of University of Primorska

$&7$+,675,$(3252ý,/$,12&(1(5(/$=,21,(5(&(16,21,5(32576$1'5(9,(:6517PODGRSRURþHQNL(YULGLNLVDPRQDSUYLSRJOHGUD]OLNXMH9RVQRYLRVWDMDWD"porokaLQ ]DNRQVND ]YH]D ãH YHGQR NOMXþQL PHKDQL]HP QDG]RUD QDG åHQVNLP WHOHVRP LQVHNVXDOQRVWMRYVOXåELSDWULDUKDWDNLSURGXFLUDLGHMRLQSRGRERLGHDOQHåHQVNHNLMHsoproga" SRMDVQMXMH0DMD6XQþLþKako se danes VRRþDWL z DQWLþQLPL percepcijami zakona, ljubezni, seksa, v þHP jePlutarh patriarhalni tradicionalist, v þHP pa aktualen in sodoben? Maja 6XQþLþ ponujanaslednje interpretacije: "Plutarhove omejitve zakonskega åLYOMHQMD ne vsebujejo idejegreha in krivde, ampak gre za omejitve, ki zahtevajo mentalno higieno. Zvestoba jemoralna vrlina L]REUDåHQHJD PRåD in åHQH Pri tem Plutarh, za razliko od NUãþDQVWYDseksualno ugodje ne le GRSXãþD ampak ga zahteva kot obliko dobrega odnosa inharmonije. äHQVND naj skozi izobrazbo in RGOLþQRVW spozna, da tudi njej pripada vrlina,a moškemu prizna prvenstvo. To so mnogi kritizirali, a v kontekstu DQWLþQH GUXåEH jebilo to zelo napredno SUHSULþDQMH Plutarh ponuja patriarhalen model, ki ni mizogin.Tovrstna raziskovanja prispevajo k osebnemu XþHQMX þORYHN samega sebe ne moreizvzeti. Pri tem je bistveno VRRþDQMH z ideali. Treba jih je umakniti s piedestalov ".=ERUQLNSRGDMDUDULWHWQRKXPDQLVWLþQRJUDGLYRNULWLþQHNRPHQWDUMHRSUHPOMHQH]YLUL LQ ãWHYLOQLPL RSRPEDPL 3OXWDUKRYH SHUFHSFLMH RGQRVD GR åHQVN DNWXDOL]LUD YNRQWHNVWXVRGREQHJDWUHQXWNDQDYVH]DGQMHQDPRGSLUDPRåQRVWL]DGLDORJ]DQWLNRKarmen MedicaEugenia Paulicelli: FASHION UNDER FASCISM. BEYOND THE BLACKSHIRT. Oxford – New York, Berg, 2004, 227 str.Knjiga Fashion under Fascism je prva temeljna študija italijanske mode vobdobju pred drugo svetovno vojno. Eugenia Paulicelli v njej raziskuje predvsemRGQRVH PHG IDãL]PRP LQ LWDOLMDQVNR PRGR NL VH MH WDNUDW ãHOH GREUR ]DþHOD REOL-kovati.1DMSUHMQDPDYWRULFDSUHGVWDYLUD]PHUMDPRþL]QRWUDMPRGQHLQGXVWULMHY]DþHWNXGYDMVHWHJD VWROHWMD9 ,WDOLML MH ELOR WDNR NRW Y GUXJLK HYURSVNLK GUåDYDK LQ ='$WDNUDWþXWLWLKHJHPRQLMRIUDQFRVNHPRGH3DUL]MHELOFHQWHUVYHWRYQHPRGHLQWDPVRv modnem "projektu" sodelovali pesniki, umetniki, slikarji in oblikovalci, zato se je"francosko" dobro prodajalo, ne glede na to, kje je bilo izdelano. V Italiji so naprimer kreacije milanske modne hiše "Villa D'Este"]DþHOLPQRåLþQRSURGDMDWL ãHOHko so znamko preimenovali v "Ville d'Orleans" in jo predstavili kot izdelek iz-mišljene pariške modne hiše K. Y. Nadalje so veliko italijanskih modnih "surovin"WHNVWLOXVQMHþLSNHOHWD L]YDåDOLY)UDQFLMRSRQL]NLFHQL LQ MLKQDWRXYDåDOLQD]DMkot luksuzne francoske izdelke. Na ekonomski in nacionalni vidik mode so zato$&7$+,675,$(3252ý,/$,12&(1(5(/$=,21,(5(&(16,21,5(32576$1'5(9,(:6518opozarjali številni italijanski intelek-tualci od renesanse dalje in v faši-VWLþQHPREGREMXMHQMLKRYJODVVSROLWLþQR SRGSRUR GRELO QRYR DJUHVLYnejšo podobo.Eugenia Paulicelli je v objavljeniknjigi iskala vzporednice med proce-som oblikovanja italijanske mode inpromoviranjem ter definiranjem ita-lijanske nacionalne identitete. =DþHWNHje poiskala v obdobju renesanse, kjerje našla prve manifestacije diskurza oREODþHQMX in o retoriki bella figura. Ponjenem mnenju je bila UHQHVDQþQDItalija, kjer je bil ideal URPDQWLþQDlepota, vir inspiracij in idealiziranoobdobje na katerega se Italijani šedanes radi sklicujejo.Naslednje obdobje, ki je bilo NOMXþno za oblikovanje italijanske mode vdvajsetem stoletju, je bil þDV pred prvosvetovno vojno. Ena izmed bolj po-membnih figur, ki jih avtorica omenja,je bila Rosa Genoni. Najprej kot šivilja, nato XþLWHOMLFD in SROLWLþQD aktivistka, je sštevilnimi prispevki opozarjala italijansko javnost na omejitve in na potencialetakratne "italijanske mode". V "Primo congresso delle donne italiane" je predstavilakonkretne predloge, kako bi se lahko italijanska moda osamosvojila od francoske in jipostala enakovredna. Predlagala je formiranje GUåDYQLK institucij (ENM) inprofesionalnih šol mode, ki bi RPRJRþLOH oblikovanje avtonomnega stila. Po njenemmnenju naj bi se v modi povezovale znanost, industrija in umetnost. Ugotavljala je, daItalija åH ima edinstveno DUWLVWLþQR tradicijo v REODþLOLK in tekstilu, ki sega v srednji vekin renesanso, da pa ji po drugi strani primanjkuje PRþQD nacionalna identiteta. Sama jekreirala REODþLOD ki so bili moderna interpretacija italijanskih UHQHVDQþQLK umetnin. Zanjo inspiracija iz preteklosti ni bila samo pasivno sprejemanje, kopiranje in PHKDQLþQRUHSURGXFLUDQMHVWDUHJDDPSDNNUHLUDQMHQRYHJD]REþXWNRP]DSUHWHNORWUDGLFLMRBolj radikalni od Rose Genoni so bili italijanski futoristi. Slikarji kot so GiacomoBalla ali Fortunato Depero so s svojimi kreacijam Italijanom pokazali, da naciji neSULPDQMNXMHLGHMDPSDNGDPDQMNDLQWHUHVGUåDYHR]QMHQHPRGQHLQGXVWULMHNLQDMbi te ideje vpregla in iz kreativnosti ustvarila profit. Njihov pristop je bil inovativenin igriv. V svojem Manifestu L]  VR L]UDELOL SROLWLþQR LQ NRPXQLNDWLYQR SODW$&7$+,675,$(3252ý,/$,12&(1(5(/$=,21,(5(&(16,21,5(32576$1'5(9,(:6519REODþLOD 6 W LP PRãNLPL EDUYDPL LQ XSRUDER JHRPHWULþQLK Y]RUFHY VR åHOHOL L]-SRVWDYLWL DJUHVLYQRVW = QMLPL VR åHOHOL Y]SRGEXGLWL GU]QRVW LQ SRJXP NL QDM ELItalijanom manjkal..RMHY,WDOLMLQDVWRSLOIDãLVWLþQLUHåLPMHWRYUVWQHSREXGHSRGHGRYDOLQMLKXSR-UDELO Y VYRML SURSDJDQGL )DãLVWLþQD SROLWLND GR PRGH MH WDNR QDVWDOD QD WHPHOMLKpredvojnih debatah o nacionalizmu in na podlagi predlogov, ki jih je oblikovala Rosa*HQRQL (GHQ L]PHG SRPHPEQLK FLOMHY IDãLVWLþQHJD UHåLPD MH QDPUHþ ELOR REOLNR-vanje nove nacionalne zavesti in moda je bila del nje. Modo so uporabili kot glavnoJLEDOR IDãLVWLþQHNXOWXUQH HVWHWVNH SROLWLþQH LQ HNRQRPVNHSROLWLNH3RGQDG]RU VRspravili masovne medije, novinarje, filme, modne revije in športne aktivnosti.1DMEROMSDVRELOHYSURSDJDQGL]PDQLSXOLUDQHåHQVNH.RW QD]RUHQ SULPHU DYWRULFD NQMLJH QDYDMD LWDOLMDQVNR åHQVNR UHYLMR Lidel. SSRPRþMR WDPNDMãQMH XUHGQLãNH SROLWLNH VR QDPUHþ VNXãDOL XVWYDULWL HGLQVWYHQ LWD-lijanski modni stil. Ustanoviteljica revije Lydia De Liguoro, je propagirala gradnjonacionalne, produktivne in samozadostne modne industrije, ki bi bila sposobnatekmovati s francosko. Z raznimi reklamami in prispevki v reviji so bralke pre-SULþHYDOLGDELQDPHVWRIUDQFRVNLKL]GHONRYNXSRYDOHLWDOLMDQVNH9 WULGHVHWLK OHWLK MH IDãLVWLþQD SURSDJDQGD ãOD WDNR GDOHþ GD VR VNXãDOL L]LWDOLMDQVNHJDEHVHGQMDNDL]ORþLOLR]]DPHQMDWLYVHIUDQFRVNHEHVHGHNLVRVHQDQDãDOHQD REODþLOD PRGQL VWLO SDUIXPH EDUYH LQ WDNR QDSUHM &HVDUH 0HDQR MH QDSLVDOCommentario dizinario italiano della moda v katerem je predstavil italijanskeUD]OLþLFHEHVHG]Dcouture, garçonne ...)DãLVWLþQLUHåLPMHWRUHMNPDOXUD]XPHONDNRSRPHPEQRMHLQYHVWLUDWLYPRGRSDne samo iz ekonomskih razlogov. V modi so videli potencial s katerim so na na-YLGH]QR QHGROåHQ QDþLQ ãLULOL IDãLVWLþQR LGHRORJLMR .QMLJD ]DWR SULQDãD ãWHYLOQHprimere kako so se stereotipi, image in mitologije, ki naj bi opredeljevale takoLPHQRYDQLQDFLRQDOQLNDUDNWHUREOLNRYDOHYUD]OLþQLKLWDOLMDQVNLKPHGLMLKLQWDQDþLQYSOLYDOHQDLQGLYLGXDOQR]DYHVWLQSULþDNRYDQMD,WDOLMDQRYLQ,WDOLMDQN9HQGDUMHIDãLVWLþQLSURMHNWGLVFLSOLQLUDQMDOMXGVNLKPDVLQYFHSOMDQMDHQRVWUDQVNHnacionalne identitete, kot ugotavlja Eugenia Paulicelli, propadel. Razlogov za to jeELOR YHþ )DãLVWLþQL QDFLRQDOL]HP LQ QMHJRYD SUD]QD UHWRULND QLVWD ]PRJOD VNRQ-struirati homogeno "italijansko nacionalno identiteto", niti nista mogla ustvariti stal-no in univerzalno inspiracijo za italijansko modo in stil. Umetniki, ki so kreirali ob-ODþLODVRQHXVSHãQRLVNDOLLQVSLUDFLMRHQNUDWYSRGHåHOVNLKQRãDKGUXJLþYLWDOLMDQVNLUHQHVDQþQL SUHWHNORVWL )DãL]HP MH QDPUHþ VNXãDO ]GUXåLWL LQ SUHGHODWL PHG VHERMQH]GUXåOMLYHNXOWXUH ORNDOQHLQQDFLRQDOQHLGHQWLWHWHPRGHUQRLQWUDGLFLMR OLWHUDUQHjunake, folkloro, feminilnost, urbane potrošnike in massaia rurale.$YWRULFDY]DNOMXþNXXJRWDYOMDGDMHELODHGLQDNL MHSRSURSDGXIDãL]PDQHNDMSULGRELODGRPDþDPRGQDLQGXVWULMD1DãWHWLIDãLVWLþQLSURMHNWLLQYHVGLVNXU]]DQMRin okoli nje, so ji konec koncev koristili. Tako je "italijanska moda" dve desetletji po$&7$+,675,$(3252ý,/$,12&(1(5(/$=,21,(5(&(16,21,5(32576$1'5(9,(:6520NRQþDQLGUXJLVYHWRYQLYRMQLSRVWDOD UD]SR]QDYQDSRFHOHPVYHWX=DVOXJH]D WRSDODKNRNRWMHSRND]DODSULþXMRþDãWXGLMDSULSLãHPRWXGLIDãL]PX0DMD*RPEDþMilan Pahor: SLAVJANSKA SLOGA. Slovenci in Hrvati v Trstu /Od avstroogrske monarhije do italijanske republike/ 1848–1954.=DORåQLãWYRWUåDãNHJDWLVNDVWUPublicist Igor Škamperle v ]DNOMXþQHP poglavju h knjigi Angela Are in ClaudiaMagrisa TRST, OBMEJNA IDENTITETA (Trieste un identità di frontiera), ki je vslovenskem prevodu izšla pri Študentski ]DORåEL leta 2001, nekje pravi, da stazgodovina Trsta in njegova kultura del splošne slovenske zgodovine, toda zapleteniodnosi, ki so spremljali razvoj v zadnjem stoletju, so pogojevali ideološki invrednostni odnos do tega obmejnega prostora, ki je zamegljeval PRåQRVW objektivnegapoznavanja in sodelovanja. Nato tudi navaja, da slovenski bralec Trst pozna in da smoo mestu in njegovem zaledju v zadnjem þDVX dobili kar nekaj študij GRPDþLK avtorjev,ki raziskujejo VSHFLILþQD tematska SRGURþMD od politike in zgodovine do kulture inumetnostnih stvaritev v literaturi, glasbi, likovni umetnosti, do celotnega opisaslovenskega åLYOMD v Italiji, raziskav o organizaciji TIGR, razpadu Jugoslavije itd.V krogu avtorjev, ki obravnavajo navedeno problematiko, na primer dr. -RåHWDPirjevca, dr. Milico Kacin-Wohinz, dr. Borisa *RPEDþD in nekaterih drugih, se vRåMHP WUåDãNHP prostoru åH vrsto let udejstvuje prof. Milan Pahor, avtor številnih,lahko bi rekli temeljnih monografskih del o slovenskih gospodarskih oziroma de-narnih, kulturnih in prosvetnih ustanovah, ki hkrati zrcalijo SRORåDM in vlogo slo-venskega prebivalstva v samem Trstu in njegovem zaledju tja od narodnega prebujenjav drugi polovici 19. stoletja do povojnega obdobja oziroma današnjega þDVD7R MH KNUDWL WXGL þDVRYQL RNYLU Y NDWHUHJD MH YSHWR QMHJRYR ]DGQMH GHOR ]naslovom Slavjanska sloga, Slovenci in Hrvati v Trstu / Od avstro-ogrske monarhijedo italijanske republike/ 1848–1954NLMHL]ãORSUL=DORåELWUåDãNHJDWLVNDRENRQFXleta 2004. Razlogi oziroma motivi za nastanek tega najnovejšega Pahorjevega dela soUD]YLGQL åH L] DYWRUMHYLK XYRGQLK PLVOL NR SUDYL GD VORYHQVNRKUYDãNHPX VRGH-ORYDQMXODKNRNRQWLQXLUDQRVOHGLPRåHRGVUHGLQHVWROHWMDLQGDVRHQLLQGUXJLQHOH L]SLVDOLSRPHPEHQGHOQRYHMãH WUåDãNH]JRGRYLQH WHPYHþ WXGL Y YHOLNLPHUL GR-SULQHVOLN QMHJRYHPX UD]FYHWX LQ UD]YRMXäHOMD LQSRWUHEDSR VRGHORYDQMXPHG VR-rodnima narodoma sta bili – kot lahko razberemo na straneh te knjige – vednoSULVRWQL VHYHGD SD VWD VH PRUDOL SULODJDMDWL LQ SRGUHMDWL YVDNRNUDWQLP SROLWLþQLPJRVSRGDUVNLPLQGUXåEHQLPSRWUHEDP

Eugenia Paulicelli: Fashion under fascism. Beyond the black shirt, Oxford, New York, Berg, 2004, 227 str.

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-K7NJR0VP/83b1e89e-5717-4f72-bcd3-8a2931d75ba6/PDF

Eugenia Paulicelli: Fashion under fascism. Beyond the black shirt, Oxford, New York, Berg, 2004, 227 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska