Čeč, Dragica

Repository of University of Primorska

ACTA HISTRIAE • 18 • 2010 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 749–759752sago, ki vsekakor ni, kakor sama trdi, dokončana razprava, saj saga razkriva pre-cejšnjo mero drugačnosti v odnosu do drugih islandskih romanc, o katerih je strokadomnevala oz. domneva, da vsebujejo bolj ali manj identične poteze. Dokaj izjemnipoložaj Sage o Kirialaxu znotraj islandskih romanc dobesedno »kliče« po ponovnempretresu prevladujočega znanstvenega mnenja. Laičnemu bralcu pa se bo zagotovokak opis zdel ne le nenavaden, temveč celo zabaven, prav ta nekonvencionalnost najbo povabilo k branju te knjige.Meliha FajićLutz Raphael / Herbert Uerlings (ur.): ZWISCHEN AUSSCHLUSSUND SOLIDARITÄT: Modi der Inklusion /Exklusion von Fremden und Armenin Europa seit der Spätantike. Franfurt/Main: Peter Lang, 2008.Pojmovni par vključenost/izključenost se lahko po mnenju urednikov zbornika'Zwischen Ausschluss und Solidarität: Modi der Inklusion /Exklusion von Fremdenund Armen in Europa seit der Spätantike' uporabi kot spoznavno sredstvo in orodjeza sklepanje, opisovanje in analizo različnih procesov in oblik ravnanja z revnimi vrazličnih zgodovinskih obdobjih – služi lahko pri analizi diskurzov, norm, ravnanj inreprezentacij revščine. Namesto revščine namreč avtorji kot ekvivalentni družbenipojem postavljajo tujost, ki je ključni element analize v raziskovanju migracij inkulturnih kontaktov. Glavno vodilo prispevkov omenjenega zbornika in konference,ki je bila njena podlaga, so bile analize solidarnosti na eni in izključevanja na drugistrani v različnih časovnih obdobjih, ter vprašanje, kaj je bolj zaznamovalo posa-meznikovo izključenost ali vključenost: spremembe oblik vladanja ali zgolj družbeniprocesi izključevanja/vključevanja, ki niso nujno odvisni od oblasti. Omenjeno vpra-šanje zagotovo ostaja neodgovorjeno, saj so procese vključevanja in izključevanja vrazličnih zgodovinskih obdobjih zaznamovali različni impulzi. Oba procesa je v ev-ropski zgodovini spodbujala tudi vseobsegajoča nestabilnost ekonomskih in okolj-skih dejavnikov, ki je vplivala na obseg revščine. Drugi element, na katerega se jeosredotočil projekt, pa je bila odvisnost revnih ali tujcev od pomoči drugih; osre-dotoča se torej na njihovo prošnjo po posredovanju soseske, skupnosti, oblasti alidružbe. Projekt in članki zajemajo široko geografsko območje, od Mediterana dosrednje Evrope, in dolgi časovni lok, od antike do moderne družbe. V tako obsežnemokviru analize so si avtorji zastavili nekaj ključnih vprašanj: sprašujejo se po vsa-kokratni določitvi meja med pripadnostjo in udeleženostjo ter analizirajo značilnostiprocesov zapiranja in odpiranja dostopa do materialnih virov, družbenega ugleda,kulturnega priznanja oziroma politične moči. Ob teh procesih jih zanima vpliv ob-ACTA HISTRIAE • 18 • 2010 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 749–759753lastnih oziroma političnih redov, kivplivajo na odnos in ravnanje s tujci inrevnimi od pozne antike dalje. Zbornikje zasnovan izrazito interdisciplinarno,zato pestrost tematik in okolij pritegnebralčevo pozornost. Z izjemo uvodnihpreglednih člankov posameznih vsebin-skih sklopov so študije omejene na po-samezne fenomene.V prvem vsebinskem sklopu, ki za-jema procese dolgega trajanja, so pri-stopi raziskovalcev zelo različni. Zani-miva je ugotovitev P. Helas v enemredkih prispevkov s področja umetnost-ne zgodovine in antropologije. Zaradiobvladljivosti gradiva se je avtorica us-pela osredotočiti na daljše časovno ob-dobje: od srednjega veka do konca 20.stoletja. Poudari kontinuiteto v krščan-ski govorici slik, v kateri več stoletijenako vlogo igrata darovalec in obdaro-vani. Isti motiv se namreč pojavlja takov propagandnih kot v družbeno kritičnih upodobitvah. To pojasnjuje s trojnostjo aktadarovanja, ki se odvija med darovalcem-obdarovanim in bogom. Spremembe jezaznati šele v 20. stoletju, ko se v sekularizirani družbi uveljavi upodabljanje ob-darovanega ali akta darovanja. Mogoče bi bile avtoričine ugotovitve nekoliko dru-gačne, če bi za objekt preučevanja vzela katoliške in protestantske dežele, a to mordaše bo predmet nadaljnjih študij. Če je prispevek L. Raphaela pregleden in povzemaraziskave drugih avtorjev, je članek A. Hahna, v katerem analizira različne funkcijeizključevanja na posameznika in njegove identitete, izrazito teoretičen. Različnezgodovinske forme izključevanja uporablja zgolj kot primere pri izgradnji svoje teo-rije; izključevanje revnih ima v njegovi analizi zgolj podrejeno vlogo.Morda najbolj pregledne narave je članek L. Clemensa, ki v svojem prispevku onosilcih oblasti, skupnostih in družbah povzema določene značilnosti odnosa dorevnih v posameznih obdobjih. Njegov članek uvaja sklop, v katerem se analize osre-dotočajo na nosilce oblasti, skupnosti in družbe v odnosu do revščine in tujcev vsrednjem in zgodnjem novem veku. Clemens skupaj z K. Dort in C. Reuther ugo-tavlja, da je postajalo po koncu ekspanzionistične politike Karla Velikega izvajanjedobrodelnosti pomembna oblika legitimacije oblasti. S. Scholz v svojem članku opo-zarja, da so bila karitativna dejanja del idealne podobe papeštva. Dobrodelnost vACTA HISTRIAE • 18 • 2010 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 749–759754okviru papeštva ni več individualna značilnost posameznega papeštva, ampak postajapreko ritualiziranih oblik z izvajanjem funkcije povezana dobrodelnost, ki jo poime-nuje tudi »uradna dobrodelnost«. Ritualizirana javna dobrodelnost in lik papeža (kot»pater pauperum«) je posebej izpostavljena s študijo dveh primerov, Gregorja Veli-kega in Hadrijana I. Zanimiva je avtorjeva ugotovitev, da se v Liber pontificalis,kljub tako ritualiziranemu in pomembnemu načinu izvajanja dobrodelnosti tovrstnadejanja papežev le redko omenjajo. Odgovor naj bi bil ravno v njihovi rituali-ziranosti, torej pričakovanosti. D. Stathakopoulos prikaže stanje raziskav odnosa dorevščine v Bizantinskem imperiju in poudari premik od cezaropapizma in predajeskrbi za revne Cerkvi v času vladanja cesarja Konstantina. Takrat se uveljavita po-dobi »imitatio Christi« in »philanthropos«. In šele v tem času, ko Cerkev dobiprivilegije, razvije posebne strukture za oskrbo revnih, od cesarja pa dobi dotacije vokviru dvornih ceremonialov in v kriznih časih. Posebej zanimiva je ugotovitev, daso cerkvene dobrodelne ustanove od 9. stoletja dalje podpirali tudi pripadniki aristo-kracije, zlasti v Konstantinoplu, da bi se tako obvarovali pred nemiri.V povsem drug čas in okoliščine sodi analiza konstanškega škofa Nikolausa vonFrauenfelda, ki jo podaja D. Multrus. Izbira ni lika pomembna zaradi njegovegarazburljivega življenja, ki ga je na koncu zaznamovala tudi politična izoliranost,ampak zaradi njegovega delovanja v času velike krize in draginje v letih 1343/44.Temeljne značilnosti odnosa do revščine v prispevku o načinih oskrbe revnih vzgodnjem novem veku S. Schmidta so sicer podobne Hueneckovi tridelni delitviodnosa do revščine (faza spremenjenega odnosa, faza racionalizacije in faza delujočerevščine ali zmaga utilitarističnih konceptov), ki se je uveljavil v nemškem zgo-dovinopisju. Zanimiva pa je avtorjeva ugotovitev, da so krščanske moralne predstavetiste, ki spremenijo odnos do revnih in vplivajo na procese izključevanja in vklju-čevanja. Zagotovo je trditev, da so imele določene dobrodelne ustanove v cerkvenihkneževinah zelo neodvisen položaj in da država oziroma oblast zelo dolgo ni moglaposeči v njihovo delovanje, tista, ki nadgrajuje že dobri dve desetletji staro omenjenoopredelitev odnosa do revščine. M. Escher Apsner se ukvarja z bratovščinami, ki sepojavijo nekje okoli 13. stoletja, in se sprašuje, ali so nove ubožne bratovščine od-govor na ekskluzivnost in relativno zaprtost laičnih bratovščin po določenih kriterijih(stanovska, poklicna pripadnost, število članov), ki so obstajale pred tem. Ugotavlja,da so deloma odraz kriz, četudi je njihovo pojmovanje naprej izraz zavestne reali-zacije novih socialno-političnih in religioznih potreb. Meni pa vendarle, da so bilenove bratovščine vsaj v začetku manj ekskluzivistične, potem pa jih je v omejevanječlanstva prisililo zlasti pomanjkanje sredstev. Zaradi pomanjkanja virov njihov ra-zvoj primerja s špitali, ki so se sčasoma iz primarno solidarnostnih institucij preleviliv ekskluzivni prostor za tiste, ki so si tako oskrbo lahko privoščili.V tretjem delu, ki prinaša prispevke, nastale v sklopu preučevanja revščine vokviru nacionalnih držav, je najbolj pronicljiva ideja H. Schnabel Schüle, ki trdi, daACTA HISTRIAE • 18 • 2010 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 749–759755je nova država, utemeljena z ustavo, potrebovala jasne kriterije ločevanja meddržavljanom in tujcem, torej med tistim, ki ima pravico, da uživa državljanske pra-vice in tistim, ki te pravice nima. B. Schneider in P. Bircher trdita, da lokalni du-hovnik kot predstavnik cerkvene oblasti na eni strani pooseblja individualno karit-ativnost, na drugi pa izvaja javno-državno ubožno oskrbo. Prav zaradi svoje inte-griranosti v javno ubožno oskrbo naj bi ločevali med tistimi, ki so upravičeni doubožne oskrbe in tistimi, ki do nje niso upravičeni. Vsaj iz analize pastoralnih pisempa se ne kaže neka poudarjena karitativna drža, ki bi jo zahtevali od lokalne du-hovščine.I. K. Patrut analizira podobo Roma v nemškogovoreči etnologiji in literaturi ter joprimerja s podobo Roma v romunski kulturni zavesti, kjer pripadniki etične skupinesicer pridobijo del državljanskih pravic, a so v kolektivnem imaginariju še vednoprimerjani s sužnji. Študija B. Althammer in A. Gestricha o kriterijih vključevanja inizključevanja po konsolidaciji modernih nacionalnih držav ob koncu 19. stoletjatipološko prikaže tipe prisilnega nadzora nad mobilnostjo in dokaže, da postajatakriterija vključevanja življenje v določeni državi, kriterij izključevanja pa inozem-stvo. Avtorja opozorita, da je potrebno razmišljati tudi o variacijah, ki se neprestanopojavljajo v praksi. Ker gre za primerjalno študijo med angleškim in nemškim pro-storom, so zgovorni tudi podatki o odgonih (sicer tipičnem ukrepu proti revnim vvseh mestih) recimo 15.008 Ircev, ki so v letu lakote 1847 pritisnili v angleški Li-verpool. Avtorja sta nekoliko nepazljiva, saj bralca pri sami interpretaciji podatka nato zelo pomembno okoliščino ne opozorita. Nacionalna država in stroge zamejitvemed eno in drugo državo ter posledično novo definiranje tujstva so po mnenju D.Gosewinkla produkt razpada velikih imperijev po prvi svetovni vojni, masovnihdeportacij in pregonov celotnih skupin prebivalstva na podlagi njihove etnične, na-cionalne ali družbene pripadnosti, ki so sledile tem političnim dogodkom. Jasna do-ločitev meja med posameznimi državami, personalna in teritorialna kontrola ozemljain prebivalstva se je v tem času samo povečala. Intenzivnost številčenja, klasifikacij,regulacij je v povojni državi dosegla (skoraj) najvišjo točko. Višek je namreč po-menila šele rasistična zakonodaja, ki je kodificirala izključevanje tudi že integriranihčlanov družbe. Prispevek v dolgi časovni premici opozarja na trenutek drastičnespremembe v razvoju moderne nacionalne države, ki se obrne v diktaturo, ko držav-no-nacionalna homogenost ni več tista, ki določa kriterij izključevanja in vključe-vanja, ampak postanejo nekateri državljani, ki so si komaj pridobili vse pravice (poli-tični desidenti, Judi in manjšine), izpostavljeni politični deklasifikaciji in socialni de-privilegizaciji ter potisnjeni pod eksistenčni minimum; država jih je pravnoformalnorazglasila za tujce. Vsekakor članek ne prinaša novih ugotovitev, a je za kompleks-nejšo predstavitev tematik v tako dolgem časovnem loku še kako pomemben.Zadnja sekcija, ki preučuje spremembe v odnosu solidarnosti v kolektivnem na-činu razmišljanja v moderni družbi, se po uvodnem preglednem prispevku S.ACTA HISTRIAE • 18 • 2010 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 749–759756Schiederja ukvarja s pojmom delne vključenosti, ki je značilna za moderno družbo.Prispevki, ki se nanašajo na drugo polovico 20. stoletja, so, z izjemo C. Caruso, ki seukvarja z individualnimi usodami italijanskih migrantov v Belgijo po drugi svetovnivojni, izrazito usmerjeni v preučevanje izbranih politik moderne države. Zlasti pri-spevki, ki se ukvarjajo z moderno družbo, kažejo na obseg, ki ga lahko doseže kon-cept izključenosti in vključenosti v daljšem časovnem okviru. Prispevek R. Folz, S.Musekamp in S. Schiederja je osredotočen na solidarnost kot eno od značilnostizunanje politike na primeru odnosov Evropske unije in ugotavljanja razlik med od-nosom Nemčije in Francije do držav severne Afrike, območja Pacifika in Karibov.Na podlagi socioloških teoretskih pristopov avtorji interpretirajo zunanjo politiko namodelu sociologije recipročnosti, in ne kot postkolonialistično dejanje strateškegadarovanja, torej pomoči, ki služi interesom in koristim darovalca. Solidarnost naj bibo njihovem mnenju temeljila na obojestranskem izpolnjevanju pravic in dolžnosti,družbenih povezav darovanja, sprejemanja in vračanja. To darovanje je na eni straniprostovoljno, a na drugi tudi obvezujoče. N. Blaes-Hermanns se posveti posebni ne-odvisni nemški priseljenski komisiji in javni debati o njej, S. Schieder pa spre-membam v pojmovanju solidarnosti v kolektivnih načinih razumevanja v sodobnostiin bližnji preteklosti.Lahko trdimo, da je rdeča nit prispevkov preučevanje načinov, interpretacij in do-jemanja solidarnosti kot temeljnega načina vključevanja v družbo in oblastnih meha-nizmov kot ključnega načina izključevanja iz družbe. A že sami avtorji s študijamiprimerov večkrat dokažejo, da tovrstno polariziranje ne zdrži. Na splošno lahkopovzamemo, da se avtorji ukvarjajo bodisi z izredno specifičnimi problemi bodisi ziskanjem splošnih značilnosti procesov izključevanja in solidarnosti, nekateri, sicerredki, pa se usmerijo tudi na raven posameznika in individualnih zgodb. Nekihsplošnih ugotovitev tako ni mogoče potegniti, zagotovo pa prispevki opozarjajo naheterogenost kolektivnih/družbenih/oblastnih ter individualnih odrazov solidarnostiin izključevanja.Dragica ČečJan Pelikán: JUGOSLÁVIE A PRAŽSKÉ JARO. Praha, Univerzita Karlova v Praze,Filozofická fakulta, TOGGA, 2008, 377 str.50. obletnica madžarske vstaje leta 2006, 40. obletnica zatrtja tako imenovanepraške pomladi leta 2008 in proslava ob 20. obletnici padca berlinskega zidu no-vembra 2009, ki je, kot je simbolično pokazala osrednja manifestacija v Berlinu,povzročila »dominski« padec socialističnih režimov srednje in vzhodne Evrope, so

Lutz Raphael, Herbert Uerlings (ur.): Zwischen Ausschluss und Solidarität: Modi der Inklusion / Exklusion von Fremden und Armen in Europa seit der Spätantike, Frankfurt/Main: Peter Lang, 2008

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-WSMLAEHQ/7c8b87b7-5592-482d-af7c-4488e4394dcb/PDF

Lutz Raphael, Herbert Uerlings (ur.): Zwischen Ausschluss und Solidarität: Modi der Inklusion / Exklusion von Fremden und Armen in Europa seit der Spätantike, Frankfurt/Main: Peter Lang, 2008

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska