Čeč, Dragica

Repository of University of Primorska

ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 589–600589Gerhard Ammerer, Elke Schlenkrich, Sabine Veits-Falk, Alfred Stefan Weiß (eds.):ARMUT AUF DEM LANDE: Mitteleuropa vom Spätmittelalter bis zur Mitte des 19.Jahrhunderts. Wien - Köln - Weimar, Böhlau Verlag, 2010, 227 str.Že naslov daje slutiti, da gre za metodološko novost, dodatek od srednjega vekado srede 19. stoletja, sam obseg knjige pa sporoča, da se je s tako tematiko težkoukvarjati. In to tudi za tako prekaljene in suverene poznavalce področja, kot stadenimo Otto Ulbricht ali Helmut Bräuer. Čeprav je izšla pri ugledni založbi z iz-razitim posluhom za izdajanje naslovov, ki se dotikajo revščine, bi jo tudi avtoricaomenjenega prispevka skoraj potisnila pod preprogo, zlasti ob poplavi različnih boljali manj uspešnih reinterpretacij. Sprehod po kazalu da bralcu hitro vedeti, da gre zasam vrh nemško govoreče historiografije o tem področju in da naslovi niso "pri-čakovani". Malce natančnejše branje uvoda pa razkrije, da gre za prispevke, ki so bilinajprej predstavljeni na simpoziju, posvečenem Helmutu Bräuerju, ki je leta 1996 sknjigo o beračih na Dunaju dal dokončno spodbudo avstrijski historiografiji, da se jepo "baby boomu" preučevanja družbenih skupin in enako velikem slovesu njihovihvodilnih socialnih zgodovinarjev dokončno posvetila tudi tako izmuzljivim skupinamprebivalstva kot so bili berači. Zaradi težavnosti analize in interpretacije virov, patudi njihovega obsega, se je to zgodilo zelo pozno, a vendarle ob zavedanju, da seskupine, ki je predstavljala od 10, v ekstremnih situacijah pa tudi več kot 50 procentovcelotne populacije, ne more več pre-zreti. Dela, ki so izšla v zadnjem času injih je moč najti tudi v pričujoči knjigi,dokazujejo moč in prodornost omenje-nih raziskav; še več, med referencami,ki jih mora omeniti vsak dober poznava-lec, so tudi taka dela, kot je visokošolskiučbenik skupine predavateljev cikličnihpredavanj o revščini na več avstrijskihuniverzah. Zato ne preseneča okolišči-na, da se je v zborniku poleg člankov, kiso bili usmerjeni v metodološko re-fleksijo, torej preglednih člankov, zna-šel tudi precej epistimološki članek, kise ukvarja z vlogo in prostori revščine vmoderni družbi. Na dejstvo, da so biliprispevki v prvi vrsti namenjeni pred-stavitvi na simpoziju, priča tudi dejstvo,da so v njih omenjeni tudi raziskovalniprojekti in aktivnosti, ki jih trenutnoACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 589–600590izvajajo avtorji. Nepričakovano, a vsekakor za vsakega bralca koristno. In nenazadnjeomenjeni avtor kot primer špitala vzame ravno špital svetega duha v Radgoni, čepravje to samo eden od špitalov, ki jih v svojem delu obravnava.Oziroma še več, da je v moderni težnji po množici merljivih rezultatov – tudi znamenom poklona neki avtoriteti – kar devet avtorjev z najbolj uglednih univerz ininštitutov v nemškogovorečem okolju (ki bi sicer lahko hitro strnili članek o boljoprijemljivih in v virih hitreje zaznavnih fenomenih, kot je recimo življenje všpitalih), v sklopu raziskovalnih poudarkov vseh treh avtorjev prispevkov ter v ne-kakšnem romantičnem stremenju po boljši znanosti in nujnosti krpanja sivih con, za-grizlo v zelo kislo jabolko. Vsi avtorji člankov dokazujejo, da so bile zadnje razisko-valne spodbude, ki jim jih je dal prav omenjeni avtor, zagotovo zelo plodovite in dakljub "poplavi" raziskav o revežih v zadnjih dvajsetih letih še vedno nismo izčrpaliizpovedne moči omenjenih virov tudi za poznavanje družbe in družbenih razmerij nasplošno. In prav na tem področju je izzivov za te, izredno pronicljive in delavnezgodovinarje, še veliko, za vsakega na svoj način. G. Ammerer je beračenje na deželipokazal v luči dojemanja ceste kot možnosti za preživetje in se pri ljudeh, ki nisoimeli strehe nad glavo in sredstev za preživetje, spraševal tudi o takem čustvu,kakršno je bilo domotožje. Kar bi del zgodovinske srenje označil kot utopijo, je zelodobremu poznavalcu virov pomenilo izziv; na koncu je dokazal, da je bila usodaženske, ki potuje skozi zgodbo, povezana tudi z njenim domotožjem. In še enkrat sedokaže v tovrstnih študijah že neštetokrat potrjena teza, da med reveži, ali boljeberači, katerih življenje se v marsičem razlikuje od stalno naseljenega prebivalstva,vendarle ne kali marginalna ali nasprotna družba, ampak ljudje, ki imajo podobenvsaj del vrednot in načina življenja. Zato v zgodnjenoveveški historiografiji zadnjihdesetih let ne boste več našli oznak, kot so marginalne skupine ali družbeni odpad-niki, čeprav je treba priznati, da je v tej zelo obsežni skupini najti tudi ljudi, ki so bilidružbi nevarni in ki so posedovali vrednote, ki so bile popolnoma tuje tako družbe-nim elitam kot večinskemu prebivalstvu. Mimo umeščanja revnih v družbeno hierar-hijo zgodnjenovoveške družbe, ki je še vedno problem in področje znanstvene reflek-sije. In tudi tako pronicljiv raziskovalec, kot je H. Brauer, ni mogel mimo zaključka,da je "so vielfältig und difizil die Problematik der Armenmentalität ist und soschwerig sich ihre Bearbeitung erweist ..." in vendarle poudaril, da mentalitete (ne-mara bi bilo za boljši poudarek vsebin vendarle bolje, da bi govoril v množini omentalitetah revnih), ne moremo omejiti zgolj na materialne komponente, ter zaklju-čil, da je potrebno o mentaliteti revnih pri postavljanju pričakovanih rezultatov in nanjih temelječih raziskovalnih načrtov govoriti zelo pazljivo.Ob strani razmišljanja o mentalitetah revnih se v omenjenem zborniku še enkratpokaže ambivalentna pojavnost žensk, ki jo poleg osredotočenosti na podeželje lahkooznačimo kot drugi zelo pomemben poudarek omenjene knjige. Znova se pokaže,kako pomembna analitična kategorija je spol – gender. Ampak tega spola ne smemoACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 589–600591enačiti z žensko; gre ravno tako za moškega in njegov mentalitetni svet ter poljapreživetja in njegov odnos do drugega prebivalstva in oblasti. Ta odnos je bilpopolnoma drugačen kot odnos družbe do žensk in tudi odnos oblasti do njih. Inčeprav se v uvodu tega metodološkega izhodišča ne izpostavlja, je iz prispevkov jas-no, kako pomembno je. Ženske se, kot ugotavlja Sabine Veits-Falk, v kvantitativnihvirih – seznamih revnih in seznamih odgnanih revežev pogosto "skrijejo" za moške,če gre za beraške oziroma revne družine, po drugi strani pa konkretni primeri po-gosto dokazujejo ravno obratno – če je revna ženska ostala sama, brez varnosti dru-žine in moškega, jo je v virih relativno lahko "izslediti", kot je pogosto njeno na-slavljanje v izobraževalnih delih, ki so izšla v Salzburgu in ki jih izrecno predstaviprav omenjena avtorica. V 19. stoletje posega članek Elke Schlenkrich, ki prikazujerazvoj na Saškem, deželi, ki je bila zaznamovana s sistemom "Gutherrschaftov". Vsvojem članku opozori na splošne značilnosti razvoja prava v tem okolju, razvojasocialne oskrbe, najpomembnejših kriz in tako omogoča poznavalcu, da omenjeneznačilnosti poveže s sistemom oskrbe v drugih pravnih okoljih in na podlagi son-diranja oskrbovancev v špitalu oziroma hiši za reveže dokaže, da je bila najprej na-menjena vdovam. Med pomembnejšimi poudarki oskrbe revnih na podeželju je tudimeščansko-romantični in utilitaristični pristop, ki ga je zaznati v velemestih – prenosrevščine na podeželje, kar na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih virov za drugopolovico 19. stoletja dokaže Martin Scheutz.Četudi je treba med splošne značilnosti večine prispevkov dodati še pregledniznačaj določene tematike, lahko vendarle trdimo, da je prav v vseh najti neko meto-dološko refleksijo, pa naj gre za mentalitetni svet beraških žensk, za oskrbo pode-želskega prebivalstva v špitalih ali za najbolj raziskano področje javne oskrbe revnih,angleško gospostvo Essex.Dragica ČečClaudio Povolo: ZANZANÙ: Il bandito del lago (1576–1617).Tignale, Grafica 5, 2011, 221 str.Lahko bi dejali, da je sveže izdana publikacija z zgovornim naslovom Zanzanù: ilbandito del lago (1576–1617) v prvi vrsti pripoved o famoznem banditu po imenuGiovanni Beatrice, ljudem sicer bolje poznanem kot Zanzanù, ki se mu, čeprav gre zalik, ki pooseblja izobčenca in razbojnika in je močno prežet s (pogosto dvoumnimi)konotacijami, želi avtor Claudio Povolo približati s povsem znanstvenokritičnegavidika. Povolo se je tej privlačni tematiki posvetil že pred nekaj leti; nedavno jenamreč pod njegovim urednikovanjem izšel tudi zbornik prispevkov s simpozija z

Gerhard Ammerer, Elke Schlenkrich, Sabine Veits-Falk, Alfred Stefan Weiss (eds.): Armut auf dem Lande: Mitteleuropa vom Spätmittelalter bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts. Wien - Köln - Weimar, Böhlau Verlag, 2010, 227 str.

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-Y68NIWHI/d84c1ab6-1bcb-4094-9ea7-cf9d403c29c9/PDF

Gerhard Ammerer, Elke Schlenkrich, Sabine Veits-Falk, Alfred Stefan Weiss (eds.): Armut auf dem Lande: Mitteleuropa vom Spätmittelalter bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts. Wien - Köln - Weimar, Böhlau Verlag, 2010, 227 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska