Rižnar, Igor

Repository of University of Primorska

Hrabri novi svet: konferencaIzzivi jezika stroke v 21. stoletjuigor rižnarUniverza na Primorskem, SlovenijaV zacˇetku februarja 2010 je bila v Ljubljani konferenca z naslo-vom Izzivi jezika stroke v 21. stoletju, ki jo je organiziralo Sloven-sko društvo ucˇiteljev tujega strokovnega jezika. Med obravnava-nimi temami je treba omeniti medkulturno sporazumevanje, sno-vanje ucˇbeniških gradiv, kombinirano ucˇenje/poucˇevanje tujih je-zikov, vpliv bolonjske reforme na kakovost ucˇenja/poucˇevanja je-zikov. Poucˇevanje tujih strokovnih jezikov v slovenskem terciar-nem šolstvu ima negotovo prihodnost kljub dejstvu, da se vsi za-vedamo pomembnosti jezikovnega znanja. Medtem ko evropskajezikovna politika spodbuja vecˇjezicˇnost in se zavzema za to, dabi vsak državljan Evropske unije poleg maternega znal vsaj dvatuja jezika, vecˇina izkušenih ucˇiteljev tujega jezika stroke bije platzvona, opozarjajocˇ, da je treba nekaj storiti proti sedanji slovenskijezikovni politiki.Key words: jezik stroke, anglešcˇina kot tuji jezik, visoko šolstvo,poucˇevanje/ucˇenje tujih jezikovPetega in šestega februarja letos je Slovensko društvo ucˇiteljev tu-jega strokovnega jezika na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljaniizpeljalo konferenco na temo jezika stroke. Konferenca se je zacˇelaz okroglo mizo o vlogi tujih jezikov za slovensko gospodarstvo, nada-ljevala s predstavitvami o vlogi poslovne korespondence v ucˇbenikih,pogajanjih, o medkulturnem sporazumevanju, bolonjski prenovi inkakovosti, kombiniranem ucˇenju/poucˇevanju tujih jezikov, snovanjuucˇbeniških gradiv in še o cˇem. Ob koncu drugega dne pa je bila or-ganizirana še druga okrogla miza, tokrat o raziskovanju tujega jezikastroke.Vse, kar je zapisano zgoraj, so dejstva, vse, kar sledi, je izkljucˇnomoje videnje prvega dne dogodka. In zacˇel bom s tistim, kar mi bonajdlje ostalo v spominu. To je bil iskren odziv Mihaele ZavašnikArcˇnik na pavšalno izrecˇeno pohvalo, ki se je nanašala na števil-nost tujejezicˇnih ucˇbeniških gradiv, ki nastajajo v slovenskem viso-kem šolstvu. Kvantiteta, ki temelji na posnemanju (velikokrat celona brezglavem napaberkovanju), še ne pomeni, da se dogaja kaj do-brega, je menila kolegica Zavašnikova, in – žal – ni doživela burnegaaplavza navzocˇih. Sam ji na tem mestu glasno pritrjujem in se sko-raj opravicˇujem, ker sem molcˇal, ter dodajam: še hujše, kakršno kolimanagement 5 (1): 89–92 89Igor Rižnarslabo premišljeno snovanje gradiv vodi k utrjevanju prakse iz 70. letprejšnjega stoletja ali – v najboljšem primeru – k ohranjanju ne-spremenjenega stanja na podrocˇju poucˇevanja/ucˇenja tujih jezikovstroke v slovenskem visokem šolstvu.Kaj sem si še zapomnil in je vredno omembe na tem mestu? Daje v Sloveniji že skoraj 70 višjih strokovnih šol, od katerih jih vecˇinaponuja tuji jezik stroke v takšni ali drugacˇni obliki, s takšnimi alidrugacˇnimi kadri. Da je bolonjska reforma prinesla v povprecˇju 30odstotkov manj ur tujega jezika in da so kreditne tocˇke v nekaterihprimerih pomenile zmanjšanje števila kontaktnih ur s študenti s 120na 40. Da so skupine vse vecˇje, študenti pa vse pogosteje s slabšimjezikovnim znanjem. Da je nemšcˇine vsemanj. Skratka, da so Evropain njeni anemicˇni funkcionarji polni fraz o pomembnosti tujih jezi-kov (boljša zaposljivost študentov, vecˇja konkurencˇnost slovenskihin evropskih podjetij, bla bla bla), da pa je ur zmeraj manj, da po enistrani manj bogata podjetja za storitve (pogosto nekompetentnih) je-zikovnih šol placˇujejo mastne denarje, po drugi strani pa so bolj bo-gata podjetja prisiljena od svojih zaposlenih zahtevati, da se izvendelovnega cˇasa jezikovno izobražujejo, ker izobraževalne institucijeniso opravile svojega dela tako, kot se spodobi. Cˇe imajo sredstva,ustanovijo znotraj podjetja oddelek za jezikovno izobraževanje, saj –kot smo slišali iz ust kolegice iz prakse – ne zaupajo javnemu šolstvuin si ne morejo privošcˇiti togosti javnega izobraževanja. S tem šol-stvom, sem pomislil, mora res biti nekaj narobe. A kaj? Kaj vse? No,narobe je gotovo dejstvo, da so osnovno, srednje in visoko šolstvo,vsaj kar zadeva tujejezicˇno poucˇevanje, v Sloveniji tako strašno ne-povezana! Narobe je tudi to, da se jezikovne težave, ki bi morale bitiodpravljene v osnovni šoli, prenašajo v srednjo, s tistimi problemi, kibi morali biti odpravljeni v srednjih šolah (in nekaterimi, ki so ostaliiz osnovnih šol), pa se še leta ukvarjamo na fakultetah in višjih stro-kovnih šolah. Narobe je to, da se v 20 letih ni veliko spremenilo. Šebolj narobe je to, da se v naslednjih desetih tudi ne bo. Nova belaknjiga ne bo revolucija, ne, ne, tiho in neopazno bo šla mimo nas inpotem se bo zgodila nova bela knjiga.Narobe je tudi to, da po podatkih, ki so bili predstavljeni, 14,5 od-stotka visokih šol v svojem programu nima tujega jezika. Celo to, daje na 29 odstotkih visokih šol edini tuji jezik anglešcˇina, zelo narobepa je to, da 70 odstotkov vprašanih predavateljev meni, da je vplivbolonjske reforme na tujejezicˇno poucˇevanje negativen, in dejstvo,da ucˇitelji tujih jezikov ne soodlocˇamo dovolj aktivno pri pripraviucˇnih programov (beri: svoji usodi).Pri ucˇenju/poucˇevanju jezika stroke v slovenskem visokem šol-90 management · leto 5Hrabri novi svet: konferenca Izzivi jezika stroke v 21. stoletjustvu ne bodo mogocˇe omembe vredne spremembe, dokler: (a) Fi-lozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani inUniverze v Mariboru ne vkljucˇijo v ucˇni nacˇrt za vse študente tu-jih jezikov obveznih predavanj iz jezika stroke, po možnosti pa tudididakticˇnih predmetov, ki bodo študente opremili z znanji, potreb-nimi za ocenjevanje ucˇbeniških gradiv ter nabora obveznih predme-tov s podrocˇja korpusnega jezikoslovja; (b) na ravni univerz ne bodozaostreni kriteriji za izvolitve kandidatov v naziv lektor/predavateljtujega jezika (na primer zahtevana raziskovalna dejavnost na pod-rocˇju izvolitve, višja izobrazba od univerzitetne, primerno število letprakse), na ravni posameznih visokošolskih institucij, ki sprejemajov službo ucˇitelje tujega jezika stroke, pa bi morala pri izbiri kandi-datov odlocˇati kandidatova strokovnost, podkrepljena s strokovnimicˇlanki, konferencˇnimi prispevki in projektnim delom, ki se navezujena podrocˇje izvolitve (jezik stroke!); in (c) bodo visokošolske institu-cije med seboj nepovezane in hermeticˇno zaprte za izmenjavo idej inprenos dobre prakse poucˇevanja. V svoji izoliranosti si ucˇitelji na po-sameznih visokošolskih institucijah lahko zelo po svoje predstavljajopoucˇevanje in ucˇenje jezika stroke, svoje prakse pa jim ni treba ute-meljevati ali je zagovarjati.Brez korenitih sprememb na podrocˇju ucˇenja/poucˇevanja jezikastroke v slovenskem visokem šolstvu se bodo predavatelji/lektorji šenaprej, cˇeprav z najboljšimi nameni, v vsem, kar zadeva poucˇevanjejezika stroke v postsekundarnem šolstvu, odlocˇali po obcˇutku, klicipo prepotrebnih spremembah pa bodo prihajali le iz ust in izpodperes relativno redkih jezikovno in strokovno bolj ozavešcˇenih po-sameznikov. Kar je (do neke mere, cˇe sem malce hudomušen) spod-budno, je dejstvo, da je teh posameznikov iz leta v leto vecˇ, vendarlahko le skupna volja ministrstva, univerz in fakultet, ki izobražujejobodocˇe ucˇitelje jezika stroke, pripeljejo do zaželenih sprememb v do-glednem cˇasu. Inercijo starih pogledov na jezik stroke, ki pomagaohranjati status quo, je treba nadomestiti z eklekticˇnimi in pragma-ticˇnimi metodami pri poucˇevanju jezika stroke v terciarnem izobra-ževanju, metodami, s katerimi bo mogocˇe izrabiti široko paleto spo-znanj, ki so se izoblikovale v relativno dolgi zgodovini proucˇevanjajezika stroke.Seveda pa za takšne spremembe tako ucˇitelji kot študenti potre-bujemo fakultete, kjer bo vladala avtoriteta idej, ne pa ideja avtori-tete, ki bo študente navajala na kriticˇno razmišljanje, ne pa na fak-tografsko usvajanje dejstev. V neprestanem konstruktivnem dialogumoramo ucˇitelji biti odprti, pri cˇemer moramo delovati po rigoro-znih standardih, ki nas edini morejo pripeljati do odlicˇnosti. Na vsehštevilka 1 · pomlad 2010 91Igor Rižnarpodrocˇjih se moramo primerjati in meriti z merili, s katerimi meriucˇinkovitost in uspešnost poucˇevanja in raziskovanja mednarodnavisokošolska skupnost. V tem duhu moramo poskrbeti za razširitevobmocˇja, s katerega bodo prihajali tako bodocˇi študenti kot tudi ucˇi-telji. Biti moramo globalno ozavešcˇeni in ucˇiti naše študente tisto vr-sto pismenosti (v materinšcˇini ali tujem jeziku), ki jo spodbujajo mo-derna spoznanja na podrocˇju didaktike, psihologije in jezikoslovja,vede o možganih, obenem pa se moramo zavedati, da sta internet inuporaba informacijske tehnologije najvecˇja sprememba v nacˇinu šir-jenja znanja. Naloga ucˇiteljev jezika stroke na posrednješolski stop-nji izobraževanja pa mora biti neprestana predanost vsem oblikamkonstruktivnega dvoma.Fakultete (pa tudi univerze) so po navadi mesta, kjer profesorjidvomijo o znanju svojih študentov, le najboljše so takšne, kjer štu-denti smejo podvomiti o resnicah, ki jih izrekajo njihovi profesorji.Poucˇevanje, ki temelji na starih institucijah in konceptih, kaj hitropostane psevdopoucˇevanje, ki se v svoji kratkovidnosti sklicuje in za-naša na intuicijo in impresionisticˇne interpretacije, obenem pa zave-stno ali nezavedno nasprotuje vsemu novemu. Ucˇitelji jezika strokev slovenskem visokem šolstvu, ki niso pripravljeni ali sposobni vsvojo prakso poucˇevanja sprejeti novih spoznanj s podrocˇja svojegadelovanja, se bodo znašli v sferi psevdopoucˇevanja, od katerega nitištudenti niti širša skupnost ne bodo imeli nikakršnih koristi.Ta zapis bi lahko imel tudi bolj cˇrnogledi naslov, recimo Hrabrinovi svet ali zacˇetek konca jezikovnega izobraževanja na slovenskihnejezikovnih fakultetah v 21. stoletju. Kar je še posebno zaskrblju-jocˇe, pa je dejstvo, da se je v meni takšen pogled oblikoval na podlagiizkušenj pri poucˇevanju jezika stroke v zadnjih nekaj letih. Letošnjakonferenca sdutsj v Ljubljani je moje cˇrnogledo prepricˇanje le šeutrdila. Kot ucˇitelj tujega jezika stroke sem nad tem, kako se do-godki na podrocˇju tujejezikovnega izobraževanja v slovenskem vi-sokem šolstvu razvijajo, zgrožen, globoko razocˇaran, vse pogostejetudi ogorcˇen.92 management · leto 5

Hrabri novi svet: konferenca

https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=3532&dn=

Hrabri novi svet: konferenca

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska