Kakovostno delovanje nepridobitne - nevladne organizacije je osnovni pogoj za njeno delovanje in nadaljnji razvoj. Poznavanje pojma kakovosti, opredeljevanja kakovosti storitev in načinov presojanja kakovosti delovanja organizacij je izredno pomembno, vendar so za delo organizacije nujno potrebne tudi konkretne raziskave in uporaba teoretičnih znanj. Prispevek predstavlja raziskavo o Poznavanju taborniške organizacije v Sloveniji. Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu 1160 gospodinjstev, proporcionalno so bila zajeta gospodinjstva iz vseh regij Slovenije. Podatki, pridobljeni na osnovi te raziskave, so koristni za prihodnje načrtovanje in usmerjanje delovanja taborniške organizacije

Mrak, Boris

Repository of University of Primorska

Kakovostno delovanje nepridobitnih – nevladnih organizacijkot osnovni pogoj za obstanek in njihov nadaljnji razvoj:primer Taborniške organizacije v SlovenijiMag.Boris MrakVisoka šola za management v KopruKakovostno delovanje nepridobitne – nevladne organizacijeje osnovni pogoj za njeno delovanje in nadaljnji razvoj. Po-znavanje pojma kakovosti, opredeljevanja kakovosti storitev innacˇinov presojanja kakovosti delovanja organizacij je izrednopomembno, vendar so za delo organizacije nujno potrebnetudi konkretne raziskave in uporaba teoreticˇnih znanj. Prispe-vek predstavlja raziskavo o Poznavanju taborniške organiza-cije v Sloveniji. Raziskava je bila izvedena na reprezentativ-nem vzorcu  gospodinjstev, proporcionalno so bila zajetagospodinjstva iz vseh regij Slovenije. Podatki, pridobljeni naosnovi te raziskave, so koristni za prihodnje nacˇrtovanje inusmerjanje delovanja taborniške organizacije.Prav gotovo ni nepridobitne – nevladne organizacije, ki se prej ali slejne zacˇne spraševati o kakovosti svojega delovanja. Nepridobitne – ne-vladne organizacije delujejo na zelo razlicˇnih podrocˇjih (socialno delo,vzgoja mladih, kulturno delo, šport . . .) in se tako srecˇujejo z razlicˇnimiizkušnjami. Kljub temu za njih velja nekaj osnovnih znacˇilnosti. Prvaje vsekakor njihova naravnanost, ki izhaja iz vizije, namenov in ciljevorganizacije in je praviloma nepridobitna. Druga znacˇilnost je povezo-vanje notranjih in zunanjih udeležencev v menjalna razmerja (intere-sna in osnovna), tretja znacˇilnost pa je, da je njihovo delovanje vezanovecˇinoma na storitve, in sicer kot njihov osnovni proizvod oz. kot re-zultat njihovega delovanja. Skladno s temi znacˇilnostmi je seveda pove-zana težava ugotavljanja merjenja kakovosti njihovega delovanja. Pravzaradi tega je potrebno v nepridobitnih – nevladnih organizacijah kako-vost njihovega delovanja obravnavati celovito, z vidika vseh njenih de-lov, dejavnosti in funkcij organizacije. To pomeni, da je management ka-kovosti podrejen smotrom in ciljem dejavnosti posamezne organizacije.Cˇe je kakovost strateška zadeva, je seveda za vsako organizacijo še kakopomemben strateški management kot neke vrste garancija za doseganje Mag.Boris Mrakprave kakovosti delovanja organizacije. S tem je povezano strateško na-cˇrtovanje, ki je pomemben del strateškega managementa.  Kadar koli govorimo o kakovosti in jo želimo definirati, se znajdemopred težavo. Že cˇe samo pogledamo nekaj znanih definicij razlicˇnih av-torjev, nam postane jasno, da izraza kakovost ni mogocˇe opisati povsemjasno in objektivno.Philip B.Crosby je kakovost definiral kot ujemanje z zahtevami,J.M. Juran kot primernost za namen, W.Edvards Deming jo je opredelilkot zadovoljevanje stranke ne le z izpolnjevanjem njenih pricˇakovanj,temvecˇ s preseganjem le-teh, Ishikawa pa jo definira kot razvoj, obliko-vanje, proizvodnja in servisiranje izdelka, ki so kar najbolj ekonomicˇni,uporabni in vedno zadovoljijo uporabnika (Bahcˇicˇ , ).V standardih   (standardi veljajo za storitvene dejavnosti)je pojem kakovosti definiran kot skupek vseh lastnosti in znacˇilnosti iz-delka ali storitve, s katerim lahko zadovoljimo izrecˇene ali domnevne po-trebe.Pri presojanju kakovosti moramo upoštevati tudi številne druge de-javnike:• Enako kakovost izdelka ali storitve lahko ljudje z razlicˇnimi izku-šnjami, izobrazbo, starostjo in spolom presodijo razlicˇno.• Enako kakovosten izdelek ali storitev lahko ista oseba zazna v raz-licˇnih cˇasih razlicˇno, odvisno od razpoloženja, potreb, situacije.• Ljudje presojajo kakovost izdelka ali storitve v odvisnosti od svojihpotreb.• Ljudje imajo razlicˇna merila za kakovost.• Kakovost, ki jo ljudje pricˇakujejo od drugih ljudi, se ne sklada ve-dno z ravnjo kakovosti, ki jo pricˇakujejo od sebe.• Enako kakovost izdelka ali storitve lahko ljudje iz razlicˇnih okolijpresodijo povsem razlicˇno.Ob upoštevanju navedenega lahko zakljucˇimo, da univerzalne defini-cije kakovosti ni. Vsaka organizacija mora sama oblikovati svoje kriterijeza presojanje kakovosti, ki so v skladu z nameni in cilji organizacije.Kakovostno delovanje nepridobitnih – nevladnih organizacij  Tako kot proizvodno podjetje tudi nepridobitna – nevladna organizacijalahko doseže dolocˇen uspeh samo, cˇe odjemalcem ponudi ustrezno ka-kovost storitev, ki jo zazna uporabnik.Kakovost storitev lahko opredelimo na dva nacˇina (Trunk Širca inTavcˇar , ):. Splošno: kakovost je mera uspešnosti pri doseganju ciljev; cilj upo-rabnika storitev je prejeti storitev v skladu s pricˇakovanji.. kakovost storitve je obratno sorazmerna z razliko med koristmi, kijih pricˇakujejo, in koristmi, ki jih zaznajo uporabniki storitev.Zaradi razumevanja kakovosti storitve z vidika uporabnika locˇimo(Potocˇnik , ):. iskano kakovost – lastnosti, ki jih uporabnik lahko ovrednoti preduporabo storitve;. izkustveno kakovost – kakovost, ki jo uporabnik obcˇuti šele pouporabi storitve;. kakovost zaupanja – kakovost, ki jo uporabnik težko oceni tudi pouporabi.Kakovost storitev nepridobitne – nevladne organizacije je izrednopomembna za njeno delo in vzpostavljanje ustreznih interesnih in osnov-nih menjalnih razmerij. Prav zaradi tega mora organizacija, cˇe želi sleditinapredku, vkljucˇiti elemente kakovosti že v vizijo svojega delovanja inrazvoja ter jih primerno predstaviti v strateškem nacˇrtu.Zaradi pomembnosti kakovosti v organizaciji in v skladu s celovitimobravnavanjem organizacije kot celote, je smiselnomanagement kakovo-sti obravnavati celovito. To pomeni, da je podrejen namenom in ciljemdejavnosti organizacije ter se navezuje tako na notranje kot tudi zunanjedejavnosti organizacije.   Nacˇinov za presojanje in merjenje kakovosti delovanja nepridobitnih –nevladnih organizacij je veliko, cˇe upoštevamo, da so rezultati njihovegadelovanja predvsem storitve. Merjenje kakovosti storitev je težavno innezanesljivo. Najvecˇkrat temelji na subjektivnih presojah uporabnikov(ocena okolja, pricˇakovanja uporabnika, postopek izvedbe . . .). Nacˇini Mag.Boris Mrakza presojo kakovosti, predvsem storitev, se med seboj razlikujejo gledena pristop in uporabljene kriterije za presojo kakovosti. Merjenje kako-vosti se lahko izvede s stališcˇa uporabnika, s stališcˇa izvajalca ali s stališcˇafinancerjev organizacije.Bolj znana in pogosto uporabljana nacˇina presoje kakovosti storitevsta:. Model zaznave kakovosti storitve (Bateston in Hoﬀman ). Upo-rabniki ocenjujejo kakovost storitve tako, da primerjajo pricˇako-vano storitev z zaznano storitvijo. Kakovost ocenjujejo na podlaginaslednjih kriterijev:• tehnicˇna kakovost: dejanski rezultat storitve,• funkcionalna kakovost: nacˇin, kako je storitev ponujena inizvedena,• podoba/imidž organizacije: zaznavanje organizacije kot ce-lote, pri tem je upoštevana tako tehnicˇna kot tudi funkcio-nalna kakovost.. Model pricˇakovane in zaznane koristi (pet zevi) (Zeithalm, Parasu-maran in Berry ). Uporabniki ocenjujejo kakovost storitve kotzev (razlika) med pricˇakovano in zaznano koristjo pri porabi sto-ritve. Nastajanje razlik obsega pet zevi.       (/ )Zaradi razumevanja raziskave je na zacˇetku potrebno na kratko predsta-viti nepridobitno – nevladno organizacijo – Zvezo tabornikov Slovenije:• Zveza tabornikov Slovenije je prostovoljna, mladinska, vzgojnain nestrankarska organizacija, odprta vsem, ne glede na pore-klo, spol, raso in prepricˇanje. Deluje v skladu z namenom, nacˇeliin metodo svetovnega skavtskega gibanja. Ker uresnicˇuje njihoveskupne interese, deluje kot povezovalni cˇlen društva tabornikov –rodov (v nadaljnjem besedilu rod). (Statut Zveze tabornikov Slo-venije , . cˇlen)• Zveza tabornikov Slovenije je slovenska nacionalna skavtska orga-nizacija in je del svetovnega skavtskega gibanja. V njenih temeljnihnacˇelih in statutu je poudarjeno, da je vzgojna organizacija na-menjena mladim, ki se vanjo vkljucˇujejo prostovoljno. TemeljniKakovostno delovanje nepridobitnih – nevladnih organizacij vzgojni cilj, h kateremu je usmerjeno delovanje , je vzgojitimladostnika, ki bo s pozitivnim pristopom odgovorno vstopal vodraslo življenje in se zavedal potrebe po svojem nadaljnjem ra-zvoju. (Izjava o vzgoji )Zveza tabornikov je letos praznovala . obletnico delovanja, delujena celotnem ozemlju Republike Slovenije in vkljucˇuje približno  dejavnih cˇlanov.Raziskava je bila izvedena s pomocˇjo podjetja Gral , tržne raz-iskave, d. o. o., iz Ljubljane, za kar se jim ob tej priložnosti tudi iskrenozahvaljujem. V projektni skupini, ki je izvedla raziskavo, so sodelovalipredstavniki podjetja Gral , d. o. o., Ljubljana, in sicer Marko De-beljak, Jana Novak in Tomaž Arh, ter predstavnik Zveze tabornikov Slo-venije in sicer mag. Boris Mrak, predsednik Uprave Skavtske fundacije,Ustanove Zveze tabornikov Slovenije, tudi avtor tega prispevka.Raziskava je potekala v okviru Omnibusa gospodinjstev, ki ga iz-vaja Gral . Omnibus gospodinjstev je bil izveden med . junijemin . julijem  na vzorcu  gospodinjstev. V vzorec so proporcio-nalno zajeta gospodinjstva iz vseh regij Slovenije. Izbor anketirane osebeje potekal po kvotni metodi vzorcˇenja. Anketiranje je potekalo na osnovistandardiziranih anketnih intervjujev osebno na domu. Z raziskavo smougotovili:. strukturo vzorca in populacije po spolu, starosti, tipu naselja inregijah ter. strukturo vzorca po izobrazbi, številu cˇlanov v gospodinjstvu, vi-šini mesecˇnega dohodka gospodinjstev, stanu, poklicu in regiji.In kaj smo v raziskavi spraševali anketirance?. Katere organizacije, ki skrbijo za vzgojo otrok, poznate?. Ali ste že slišali za Zvezo tabornikov Slovenije oz. za tabornike?. Cˇe so anketiranci odgovorili, da poznajo taborniško organizacijo,smo jih povprašali še o mnenju v zvezi s posameznimi trditvami,pri cˇemer smo uporabili lestvico:a) sploh ne veljab) ne veljac) veljacˇ) popolnoma veljad) ne vem, ne morem odgovoriti Mag.Boris MrakTrditve:• Taborniška organizacija pomaga mladim ljudem razviti znanje inosebne sposobnosti.• Taborniška organizacija ljudi oblikuje v odgovorne in samozave-stne državljane.• Dejavnosti taborniške organizacije izboljšujejo zdravje otrok.• Taborniška organizacija skrbi za dejavno zašcˇito narave in okolja.• Taborniška organizacija ucˇi strpnosti do soljudi.• Taborniška organizacija mi vzbuja dober vtis.• Taborniška organizacija je v javnosti dobro opazna.• Taborniška organizacija gre v korak s cˇasom.• Taborniška organizacija je dobro organizirana.Kako ocenjujejo in kako vidijo anketiranci taborniško organizacijo vSloveniji?Odgovori na prvi dve vprašanji iz ankete so prikazani v preglednicah in . Razveseljivo je, da po prikazanih podatkih organizacijo pozna, jezanjo že slišalo preko % anketiranih (slovenske populacije). Manj raz-veseljivo pa je to, da vecˇina anketirancev meni, da so vzgojne organizacijepredvsem vrtci in šole, manj pa društva in organizacije (nevladne orga-nizacije).Vsekakor bo treba v prihodnje mnogo bolj jasno poudarjati, da sotudi društva in organizacije vzgojne organizacije!Poznavanje vsebine delaGlede na predstavljene trditve (preglednica ) je Zveza tabornikov Slove-nije lahko zadovoljna z odgovori anketirancev. Nikakor pa organizacijane more biti zadovoljna s tremi trditvami, ki po mnenju anketirancevodstopajo od splošne podobe organizacije.Te tri trditve so:• Taborniška organizacija ljudi oblikuje v odgovorne in samozavestnedržavljane.Kar % anketirancev meni, da ta trditev za taborniškoorganizacijo sploh ne velja oz. ne velja.• Taborniška organizacija gre v korak s cˇasom. Tudi pri tej trditvi jevecˇ kot % anketirancev menilo, da to sploh ne velja ali da ne ve-lja za taborniško organizacijo. Ocˇitno bo potrebno razmisliti tudiKakovostno delovanje nepridobitnih – nevladnih organizacij Preglednica : Katere organizacije, ki skrbijo za vzgojo otrok, poznate?(Možnih je bilo vecˇ odgovorov.)Organizacije Delež vprašanih (v odstotkih)VrtecŠolaDruštva/delavniceOrganizacijeZavodi/domovi/centriNobenegaNe vemFakultete/univerzeDrugoKrožki,,,,,,,,,,Preglednica : Ali ste že slišali za Zvezo tabornikov Slovenije oz. tabornike?Odgovori Delež vprašanih (v odstotkih)DaNeNe vem,,,Preglednica : Poznavanje vsebine dela (odgovori v odstotkih vprašanih)Vprašanja Odgovoria b c cˇ dTaborniška organizacija pomaga mladim ljudemrazviti znanje in osebne sposobnosti, , , , ,Taborniška organizacija ljudi oblikuje v odgovornein samozavestne državljane, , , , ,Dejavnosti taborniške organizacije izboljšujejozdravje otrok, , , , ,Taborniška organizacija skrbi za dejavno zašcˇitonarave in okolja, , , , ,Taborniška organizacija ucˇi strpnosti do soljudi , , , , ,Taborniška organizacija mi vzbuja dober vtis , , , , ,Taborniška organizacija je v javnosti dobro opazna , , , , ,Taborniška organizacija gre v korak s cˇasom , , , , ,Taborniška organizacija je dobro organizirana , , , , ,Možni odgovori: a) sploh ne velja, b) ne velja, c) velja, cˇ) popolnoma velja, d) ne vem,ne morem odgovoriti. Mag.Boris Mrako nekaterih posodobitvah v organizaciji. Tudi to bi lahko bil dobernapotek organizaciji pri njenem strateškem nacˇrtovanju.• Taborniška organizacija je v javnosti dobro opazna. Vecˇ kot %anketirancevmeni, da ta trditev sploh ne velja oz. ne velja. Nad tempodatkom bi se seveda organizacija moral zamisliti in pripravitiustrezno strategijo za doseganje boljšega rezultata.Iz navedenega je razvidno, da so tudi nepridobitnim – nevladnimorganizacijam (tabornikom), še kako potrebne raziskave v taki ali dru-gacˇni obliki, kajti le na ta nacˇin lahko organizaciji objektivno odgovorijona odprta vprašanja in se seveda pogledajo v ogledalo. Podoba v ogledaluorganizacijam vcˇasih tudi ni všecˇ, a kaj hocˇemo, take so v trenutku, ko sezazrejo vanj.Podatki, ki jih nepridobitne – nevladne organizacije pridobijo naosnovi raziskav, so dobra osnova za strateško nacˇrtovanje in pravilnousmerjanje delovanja organizacije. Bahcˇicˇ, P. . Kakovost v državni upravi. Neprofitni management /:–.Bateson, J. E.G. in D.K.Hoﬀman. . Managing services marketing.Fort Worth, : The Dryden Press.Lewis, D. . The management of non-governmental development orga-nisations. London in New York: Routledge.McLaughlin, T.A. . Trade secrets for nonprofit managers. New York:John Wiley & Sons.Potocˇnik, V. . Trženje storitev. Ljubljana: Gospodarski vestnik.Trunk Širca, N. in M. I. Tavcˇar. . Management nepridobitnih organi-zacij. Koper: Visoka šola za management.Wilkinson, A., T.Redman, E. Snape in M.Marchington. . Managingwith total quality management. London: Macmillan Business.Debeljak, M., J.Novak, T.Arh in B.Mrak . Poznavanje taborniške or-ganizacije. Ljubljana: Gral , d. o. o., Ljubljana in Skavtska funda-cija, Ustanova Zveze tabornikov Slovenije.Statut Zveze tabornikov Slovenije. . Taborniški vestnik, št. .Izjava o vzgoji v Zvezi tabornikov Slovenije. . V Vzgoja v , ur.M.Okorn. Ljubljana: Zveza tabornikov Slovenije.

Kakovostno delovanje nepridobitnih - nevladnih organizacij kot osnovni pogoj za obstanek in njihov nadaljnji razvoj

https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=3607&dn=

Kakovostno delovanje nepridobitnih - nevladnih organizacij kot osnovni pogoj za obstanek in njihov nadaljnji razvoj

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska