Medarić, Zorana

Repository of University of Primorska

516TEORIJA IN PRAKSA let. 48, 2/2011različnih družboslovnih in humani-stičnih znanstvenih disciplinah. Ire-na Lazar v poglavju Arheologija in medkulturnost predstavi medkultur-nost in medkulturne stike skozi oči arheologov in preučevalcev preteklih obdobij, saj so bili medkulturni stiki, dialog, odnosi in vplivi navzoči skozi celoten človeški razvoj. Alenka Janko Spreizer se v prispevku Antropologija in medkulturnost osredini na pojem multikulturalizma v antropoloških razpravah in skozi raznolike teoret-ske poglede predstavi njegovo hete-rogenost in večznačnost. Sociološke poglede na medkulturnost, ki segajo od zanimanja za »tujca« v 19. stoletju do sodobnih idej transkulturalizma in politike rasne mešanosti, v svojem prispevku Sociologija in medkultur-nost predstavi Mateja Sedmak. V po-glavju z naslovom Psihologija in med-kulturnost Marina Furlan predstavi različne smeri preučevanja povezave med psihološkimi značilnosti in kul-turno specifičnimi vidiki človeko-vega delovanja. Naslednji prispevek Geografija in medkulturnost avtorja Milana Bufona prikaže prostorsko percepcijo in prostorsko interpretaci-jo vprašanja večkulturnosti s poudar-kom na etnocentričnem dojemanju sveta. Pogled na medkulturno jeziko-slovje kot smer, ki celovito preučuje jezike v stiku v povezavi s prepleta-njem jezikov in kultur, ter, konkretne-je, na medkulturno slovenistiko poda Vesna Mikolič v poglavju z naslovom Slovenistika in medkulturnost. V na-daljevanju se Krištof Jacek Kozak v prispevku Literatura in medkultur-nost posveti prepletu medkulturnosti Zorana MEDARIĆ Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče KoperMateja Sedmak (ur.) in Ernest Ženko (ur.) Razprave o medkulturnostiAnnales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 2010, str. 449, 23 EUR (ISBN 978-961-6328-72-2)Knjiga Razprave o medkulturno-sti je prva monografija v domačem znanstvenem prostoru, ki se celovi-to in z različnih zornih kotov loteva medkulturnosti – teme, ki je v so-dobni zahodni družbi, zaznamovani s kulturno, jezikovno, versko in rasno pluralnostjo, migracijami ter manjšin-skimi vprašanji, vse bolj navzoča tako v vsakdanjem življenju posameznikov kot na politični ravni. Dvaindvajset prispevkov avtorjev in avtoric s pod-ročij sociologije, medijskih študij, geografije, jezikoslovja, filozofije, an-tropologije in drugih ved razgrinja ra-znolike poglede na kompleksen feno-men medkulturnosti. Poleg tradicio-nalnih pogledov na medkulturnost skozi leče različnih disciplin odpira tudi vrsto aktualnih in svežih tem, kot so na primer vprašanje medkultur-nosti v kontekstu sodobne omrežne družbe, vprašanje prehajanja od med-kulturnosti k transkulturnosti, pogled na medkulturnost skozi perspektivo okoljske etike, medkulturnost v film-skem kontekstu in druge. Začetni prispevki predstavijo pre-gled preučevanja medkulturnosti v 517TEORIJA IN PRAKSA let. 48, 2/2011kulturne vzgoje v sodobni Evropi. Z vprašanjem medkulturne vzgoje je povezano tudi vprašanje pismenosti priseljeniških ter domicilnih otrok v Sloveniji, s katerim se v poglavju Iz-zivi ekolingvistike: ekopismenost kot cilj jezikovne integracije priseljenih in domicilnih otrok ukvarja Simona Bergoč. V besedilu analizira tovrstne potenciale transdisciplinarne per-spektive jezikoslovja – ekolingvisti-ke, ki že kot sam koncept vključuje večkulturno perspektivo. Lucija Čok se usmeri na konkretne izsledke raz-iskovanj s področja medkulturno-sti Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem na podro-čju medkulturnosti, ki jih predstavi v prispevku Raziskovanje jezikoslovja in medkulturne ozaveščenosti. Be-sedilo Blaža Lenarčiča z naslovom Omrežna družba, medkulturnost in prekokulturnost analizira kontekst sodobne omrežne družbe ter (re)in-terpretacijo odnosov in procesov v njej, kjer izhaja iz teze, da smo v tem okviru priča prehajanju medkultur-nosti k prekokulturnosti. Večkultur-nost v praksi na primeru Kanade ana-lizira Marcello Potocco v prispevku Večkulturnost, garnizijska mentalite-ta in kanadski utemeljitveni mit ter preko analize garnizijske mentalitete preučuje vzroke za razkorak med re-toriko in realnostjo kanadske večkul-turnosti. Pozitivne in negativne plati medkulturnosti v Latinski Ameriki pa z različnih vidikov analizira Marija Mojca Terčelj v besedilu z naslovom Medkulturnost v Latinski Ameriki: politični interes, etična nuja ali aka-in literature, saj so v slednjo neizogib-no integrirana tudi (politična) vpraša-nja, vezana na kulturno in jezikovno identifikacijo, ter vprašanja narodne pripadnosti. Prispevek z naslovom Medijske študije in medkulturnost av-torice Sandre Bašić Hrvatin se loteva vprašanj učinkovitega komuniciranja različnosti v sodobnem javnem pro-storu. Če je bil prvi sklop besedil usmer-jen na pregled vprašanja medkultur-nosti v okviru različnih disciplin, pa besedila v nadaljevanju z različnih vidikov izpostavljajo posamezne te-me, specifične pristope, vprašanja ali dileme medkulturnosti. Peter Se-kloča s prispevkom Demokratično komuniciranje in medkulturnost nadaljuje temo komuniciranja, pri čemer se osredotoči predvsem na diskurzivni pristop k medkulturne-mu komuniciranju, predstavi ključ-ne pojme ter dileme diskurzivnega doseganja sporazuma. Z vprašanjem sporazumevanja se spopada tudi be-sedilo Neve Čebron Medkulturno sporazumevanje v »lingvi franki«, ki lingvo franko razume kot skupno jezikovno kodo za sporazumevanje med pripadniki različnih kultur in kritično analizira sporazumevalne možnosti preko lingve franke na eni strani ter njeno dejansko kulturno nevtralnost na drugi. Avtorica Ni-ves Zudič Antonič v prispevku Roj-stvo in razvoj medkulturne vzgoje/Nascita e sviluppo dell`educazione interculturale predstavi ideje med-kulturne vzgoje od zametkov v šest-desetih letih 20. stoletja v Združenih državah do aktualnih trendov med-518TEORIJA IN PRAKSA let. 48, 2/2011zlasti v zadnjem desetletju vse bolj prepletata in zbližujeta. Sklepno be-sedilo Ernesta Ženka Intelektualne vojne v luči Herderjevega pojmova-nja kulture pa analizira razmerje med naravoslovno-tehniško in humanistič-no-družboslovno kulturo in ocenjuje, da sta še zmeraj zelo razmejeni.Pester nabor premislekov o med-kulturnosti kaže na večdimenzional-nost in težavno opredeljevanje sa-mega pojma, odseva pa tudi njegovo vseprisotnost ter vpetost v zelo različ-ne dimenzije življenja. Odlika knjige je, da se v njej prepletajo tako tradici-onalni kot sodobni teoretski pogledi na medkulturnost. O medkulturnih prehajanjih je moč razmišljati ne le v okvirih komunikacije, vzgoje, so-dobne omrežne družbe ali na prime-rih posameznih držav, temveč tudi v okvirih okoljske etike, pri prepletanju in zbliževanju umetnosti in znanosti ali naravoslovnih in družboslovnih znanosti. Osrednje vodilo monogra-fije – medkulturnost kot nujna sesta-vina sodobnih družb – je analizirano z različnih perspektiv, zato so tudi spoznanja, ki jih knjiga prinaša, hete-rogena. Skupno pa jim je zavedanje o potrebi po preseganju monokultur-nosti v sodobnih družbah ter po ude-janjanju večkulturnosti v vseh vidikih vsakdanjega življenja. Namen monografije – sloven-skim bralcem predstaviti raznolike poglede na medkulturnost in temo predstaviti v vsej njeni pestrosti – je zagotovo dosežen. Različni teoretski in metodološki pristopi avtorjev in avtoric namreč omogočajo celovit in poglobljen vpogled v kompleksne demska »moda«?. Karmen Medica se v prispevku Večkulturalizem vs. Večkulturnost v kontekstu novih mi-gracijskih realnosti posveti učinkom novih migracijskih realnosti, anali-zira teoretske koncepte multikultu-ralizma ter njegove modele v praksi na primeru Švedske, Velike Britanije in Slovenije. Naslednji prispevek z naslovom Živjet će ovaj narod! Re-prezentacija nacionalnih identitet v zgodnjem partizanskem filmu avto-rice Barbare Zorman prinaša specifi-čen pogled na medkulturnost skozi perspektivo konceptualizacije filma v nekdanji Jugoslaviji, torej v izjemno zanimivem kontekstu nacionalnega okvira večnacionalne države. Vidik človekovih pravic v okviru medkul-turnosti analizira Rok Svetlič v bese-dilu Med univerzalnostjo človekovih pravic in partikularnostjo posame-znih kultur. Tomaž Grušovnik posta-vi razpravo o medkulturnosti v okvir okoljske etike in v besedilu Odtenki zelene: okoljska etika v medkulturni perspektivi izpostavi njen pomen pri razumevanju okoljskih vprašanj ter neposrednih posledicah različnih in-terpretacij le-te.Zadnji dve besedili predstavita medkulturnost v novi luči, saj se prvo posveča razmerju med znanostjo in umetnostjo kot različnima kulturni-ma sferama, drugo pa odnosom med posameznimi znanstvenimi področji kot različnimi kulturami. Polona Trat-nik se tako v prispevku Umetnost in znanost: divergenca in konvergen-ca kultur(e) posveti razmerju med znanostjo in umetnostjo kot dvema kulturama, za kateri ugotavlja, da se 519TEORIJA IN PRAKSA let. 48, 2/2011Marjan SMRKEFakulteta za družbene vede, Univerza v LjubljaniChristopher Hitchens Bog ni velik – kako religija vse zastrupiProdukcijska hiša RED / Zavod za užitke branja, Bled 2010, str. 352, 31 EUR (ISBN 978-961-92628-8-7) Kritika religije je star pojav. Mor-da le nekaj ur mlajši od religije same. Pojava si tudi nista nujno nasprotna. Bržkone je večina kritike religije kar religijska: če malce pomislimo, so skoraj vse religije današnjega sveta nastale kot religijska kritika starejših verskih tradicij. To je vsekakor pra-vilo, ko gre za verske ločine. Delo Christopherja Hithensa, ameriškega publicista angleškega izvora, se tako najbolj na splošno uvršča v manjši, a še vedno obsežen pojav nereligij-ske in protireligijske kritike religije. Z znanimi začetki v grški in rimski antiki (če se omejimo na Zahod) je taka kritika razmah doživela šele v za-dnjih dveh, treh stoletjih. Brez dvoma je prispevala k uveljavitvi nekaterih značilnosti Zahoda, ki bi bil brez njih neprepoznaven: ločenost cerkve in države, znaten del sekulariziranega in ateističnega prebivalstva, izjemen razvoj znanosti, občutenje življenja, ki je pomembno drugačno od obču-tenja, ki ga narekujejo religije.Toda te pridobitve za mnoge niso nevprašljive. Religija zlasti v nekate-rih delih Zahoda vztraja tudi v radikal-nejših pojavnih oblikah, ki dosežene medkulturne stvarnosti. Knjiga je ta-ko namenjena širokemu krog bral-cev. Prvi sklop prispevkov, ki nas po-pelje preko vprašanj medkulturnosti in specifik medkulturnega pristopa v posameznih disciplinah, bo posebej zanimiv za študente in vse, ki se prvič srečujejo z vprašanji medkulturnosti, saj je pregled običajno kronološki, avtorji in avtorice pa vselej nekaj pro-stora namenijo tudi osnovnim kon-ceptom in definicijam medkulturno-sti v posamezni vedi. Za širše bralstvo bosta zanimiva tudi naslednja dva sklopa prispevkov, ki predstavljata aktualne teme in pa posamezne štu-dije primera ter na medkulturnost gledata z zelo različnih zornih kotov. Vse predstavljene teme so izjemno aktualne tako v slovenski kot evrop-ski ter ne nazadnje svetovni stvarno-sti.Čeprav govorimo o obstoju med-kulturnosti oziroma medkulturnosti kot vrednoti na nacionalni, evropski ravni in širše, pa bržkone ni naklju-čje, da je prvi tovrstni zbornik izšel v slovenski Istri, prostoru, kjer so medkulturni stiki in komunikacija, prepletanje več kultur in prenaša-nje elementov ene kulture v drugo že zgodovinska stalnica, raziskoval-ni interes za tovrstne teme pa že več desetletij prisoten v okvirih znanstve-nih in raziskovalnih institucij, vpetih v ta prostor. Monografija z obširnim pregledom in interdisciplinarnim pristopom k temi zapolnjuje vrzel na obravnavanem področju in predstav-lja pomemben prispevek k razpra-vam o vprašanjih in dilemah sodob-nih večkulturnih družb. 

Mateja Sedmak (ur.) in Ernest Ženko (ur.), Razprave o medkulturnosti. Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 2010

https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=2416&dn=

Mateja Sedmak (ur.) in Ernest Ženko (ur.), Razprave o medkulturnosti. Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 2010

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska