Bavec, Cene

Repository of University of Primorska

Management tehnologijedr. Cene BavecManagement tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološkorazvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji ni-mamo visokošolskih in univerzitetnih programov s tega podrocˇja,vendar je poznavanje in študij managementa tehnologije pomem-ben tudi za nas. Gre za eno od smeri, ki bi ju lahko razvila Visokašola za management v Kopru, še posebej zaradi svoje želje, da sepreobrazi v fakulteto, ki bo del bodocˇe Univerze na Primorskem.Pri tem bi se bilo treba opreti na tuje izkušnje, ki kažejo, da takointerdisciplinarnega programa, kot je management tehnologije,ne more izvajati samo ena šola. Praviloma so to skupni programišol za management in raznih politehnicˇnih šol na univerzi, po-gosto tudi v tehnoloških raziskovalnih inštitutih. Kot primer jepovzet program managementa tehnologije na kalifornijski uni-verzi v Berkeleyu.    Za slovensko gospodarstvo se je vstopanje v  zacˇelo še pred zacˇetkomformalnih pogajanj o pridruženem in kasneje polnopravnem cˇlanstvu,kar se odraža tudi v dejstvu, da gre vecˇ kot dve tretjini našega izvoza natržišcˇa . Naši managerji torej poznajo razmere na tem tržišcˇu in jihpolnopravno cˇlanstvo še zdalecˇ ne bo ujelo nepripravljene. Cˇe dodamoše postopno prilagajanje naše zakonodaje  direktivam, ki se v glavnemže koncˇuje, potem je tudi gospodarsko okolje, ki so ga managerji vajeniin v katerem delajo, v osnovi evropsko. Na prvi pogled bi torej lahkozakljucˇili, da slovensko vstopanje v  predmanagerje ne postavlja novihzahtev in problemov. V resnici je stanje precej drugacˇno – managerji sebodo znašli v novem okolju in pred novimi izzivi (Bavec ).Cˇe bo slovensko gospodarstvo želelo izrabiti vse prednosti polno-pravnega cˇlanstva v  (teh ni malo), bodo managerji morali zelo dobropoznati nacˇin delovanja in mehanizme evropskih inštitucij, mednaro-dno korporacijsko pravo ter pravne in financˇne mehanizme posameznihdržav cˇlanic in celotne . Poznavanje sistemsko-pravnega okvirja bo zaslovenske managerje zelo pomembna naloga, vendar pa ne bo edina. dr. Cene BavecVeliko resnejši problem, pred katerim se bodo znašli naši managerji,bo izjemno konkurecˇno gospodarsko okolje. Na tem tekmovalnem pre-pihu se ne bodo mogli zatekati v zavetje zašcˇitnih mehanizmov, s kate-rimi jih na svojem teritoriju varuje slovenska država. Zaenkrat se sloven-ske gospodarske organizacije, ki niso pripravljene za preboj na evropsketrge, lahko zatecˇejo v nekoliko varnejše okrilje domacˇega trga. Vendar seta cˇas izteka, saj v nekaj letih domacˇega trga v zdajšnem pomenu splohne bo vecˇ, gospodarski prostor  pa je tako odprt, da le v izjemnih pri-merih nudi dolocˇene privilegije domacˇim gospodarskim organizacijam.Konec bo delitve na izvozne firme in tiste, ki delujejo le na slovenskemtrgu. Domacˇi trg bo obstajal le za dejavnosti, ki so vezane na jezik inizrazito lokalne storitve (Bavec ).Slovensko gospodarstvo je v povprecˇju bistveno manj ucˇinkovito odgospodarstva razvitih evropskih držav. Na primer: v Sloveniji imamoštiri- do petkrat manjšo dodano vrednost na zaposlenega, ki se gibljenekaj nad .  letno, medtem ko je povprecˇje v  okoli ., v Nemcˇiji pa presega . . Podobno velja za rast dodanevrednosti, ki je okoli trikrat manjša od  povprecˇja (Bavec a).Kako povecˇati dodano vrednost, je temeljno razvojno vprašanje takona ravni države kot v posameznih gospodarskih organizacijah, odgovo-rov pa je toliko, kot je organizacij. Kljub temu pa lahko z boljšim mana-gementom dodano vrednost povecˇamo za nekaj deset odstotkov (v naj-širšem pomenu besede), radikalno povecˇanje dodane vrednosti za ne-kajkrat pa bi dosegli samo z uvajanjem novih tehnologij. Na ravni po-sameznih podjetij bo management tehnologij ocˇitno postajal vedno po-membnejša naloga managerjev.Management tehnologij je dejavnost, ki dalecˇ presega upravljanjetehnoloških procesov in management inovacij. Ena od definicij je na-slednja (The Manufacturing Studies Board of the National Academy ofScience):Management tehnologije vkljucˇuje procese od razvoja teh-nologije, njenega uvajanja in uporabe v gospodarstvu aliupravi. Vkljucˇuje tudi upravljanje inovacijskih procesov zraziskavami in razvojem, uvajanje novih tehnologij in pro-totipov, proizvodne procese in druge dejavnosti v organiza-ciji.Management tehnologije V svetu izjemnega tehnološkega razvoja postaja management tehno-logij ravno tako pomemben, kot je management organizacije in njenihposlovnih funkcij. Tega najbrž ni potrebno posebej pojasnjevati, saj jevedno bolj ocˇitno, da se uspešne organizacije od manj uspešnih locˇujejopo svoji tehnološki kakovosti. Nekaj podobnega bi lahko trdili tudi zadržave.   Z zornega kota Visoke šole zamanagement se je seveda treba vprašati, ka-kšna znanja iz tehnologije potrebujejo managerji in kakšen bi bil profilmanagerja tehnologije. Celovitega managementa tehnologij, kot ga ra-zumejo v gospodarsko in tehnološko najrazvitejših državah, ne poucˇu-jejo na nobeni slovenski univerzi, niti na  in drugih podiplomskihštudijih (Mit Sloan b. l.). Nekateri študijski programi, posebej študiji in-formacijskih tehnologij, podajajo veliko managerskih znanj, potrebnihza upravljanje z zahtevnimi tehnologijami, vendar so tudi ta le parcialna.Zato se kaže opreti na tuje izkušnje.V programmanagementa tehnologije na Kalifornijski univerzi v Ber-keleyu so vkljucˇene tri šole: College of Engineering, Haas School of Bu-siness in School of Information Management and Systems (College ofEngineering b. l.). Tudi na evropskih univerzah potekajo podobni pro-grami, kakršen je na primer v Švici skupni program managementa teh-nologije na Univerzi v Luzani in luzanski Zvezni politehnicˇni šoli, kipoteka že cˇetrto leto (University of Lausanne in École PolytechniqueFédérale de Lausanne b. l.). Tudi v vecˇini drugih primerov je to skupniprogram razlicˇnih šol (predvsem kombinacije poslovnih in politehni-ških), ki poteka na podiplomski stopnji.Znacˇilen za program managementa tehnologij je študij, ki poteka nauniverzi v Berkeleyu in ga sestavljajo naslednji nosilni predmeti:• uvod v management tehnologij• mednarodna trgovina in konkurenca na podrocˇju visokih tehno-logij• marketing visokih tehnologij• strategija interneta• prepoznavanje priložnosti: tehnologija in podjetništvo v Silikonskidolini dr. Cene Bavec• design kot strateška aktivnost• racˇunalniške komunikacije in omrežja• odlocˇanje, igre in strategijeV programih drugih univerz jih dopolnjujejo še predmeti, kot so naprimer:• dinamika sprememb: vpliv tehnologije• predvidevanje tehnološkega razvoja• tehnologija, gospodarstvo in državna politika• management tehnoloških strokovnjakov• socialni sistemi: nacˇrtovanje, politika in kompleksnostCˇeprav je iz samih naslovov težko razbrati podrobno vsebino pred-metov in celotnega ucˇnega programa, je ocˇitno, da se te smeri mocˇnorazlikujejo od klasicˇnih  in drugih managerskih študijev.  Visoka šola za management v Kopru je mlada šola, ki šele išcˇe svojo iden-titeto in razpoznavnost, predvsem pa tista podrocˇja, ki jih druge šole vslovenskem izobraževalnem prostoru ne pokrivajo. Management tehno-logije je zagotovo eno izmed njih. Vprašanje je le, v kakšnih pogojih bilahko omenjena šola izvajala tak program. Na dodiplomskem študiju biprogram lahko obsegal enega ali dva redna predmeta iz managementatehnologij, posebna smer na podiplomskem študiju pa bi zahtevala pre-cej vecˇje kadrovske in organizacijske napore.Izkušnje s tujih univerz in politehnicˇnih šol, ki imajo dolgoletno tra-dicijo, kažejo, da so to izrazito interdisciplinarni študiji, ki jih posame-zne šole niso sposobne izvajati same. Zato jih na podiplomski ravni or-ganizira skupaj vecˇ šol s podrocˇja managementa in tehnike. Pogosta jekombinacija šole za management in enega od tehnoloških inštitutov, kizagotavlja tehnološko znanje, predvsem za raziskovalno delo.Najbrž je to edina pot, po kateri bi lahko šla Visoka šola za mana-gement, cˇe želi razviti univerzitetne programe in postati fakulteta. So-delovanje z drugimi šolami in inštituti pri razvoju novih in sodobnihucˇnih programov, kot je management tehnologije, bi veliko prispevalok razvoju in razpoznavnosti bodocˇe univerze na Primorskem, ki naj bibila že v osnovi izrazito interdisciplinarna. Gotovo bi bilo tudi zanima-nje študentov za ta študij razmeroma veliko.Management tehnologije Ministrstvo za znanost in tehnologijo je v okviru Vladnega programaspodbujanja tehnološkega razvoja v obdobju – opravilo vrstoanaliz, ki so pokazale, da je ob pomanjkanju raziskovalcev v gospodar-skih organizacijah najvecˇji kadrovski problem ravno pomanjkljivo zna-nje managerjev in njihovo nerazumevanje osnovnih zakonitosti tehno-loškega razvoja in vodenja tehnološko aktivnih podjetij (Ministrstvo zaznanost in tehnologijo b. l.). Bavec, C. . Slovenska tehnološka politika. Raziskovalec  (junij):–.Bavec, C. . Bitka za pospešen tehnološki razvoj se šele zacˇenja. Delo,. maj, .Bavec, C. a. Slovenian technology on the threshold of the new mil-lennium. Quark, /, .College of Engineering, The Haas School of Business in The Schoolof Information Management and Systems at the University of Ca-lifornia, Berkeley. B. l. Management of technology program. http://mot.berkeley.edu/intro.htmlMinistrstvo za znanost in tehnologijo. B. l. Vladni program spodbujanjatehnološkega razvoja v obdobju –. Sloan. B. l. Management of technology program. http://mitsloan.mit.edu/programs/main.htmlUniversity of Lausanne in École Polytechnique Fédérale de Lausanne.B. l. Management of technology program. http://motwww.epfl.ch/home.htmVanderbilt University. B. l. Management of technology program. http://www.vuse.vanderbilt.edu/

Management tehnologije

https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=2186&dn=

Management tehnologije

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska