Pojav elektronskega poslovanja je zamajal mnoge obstoječe paradigme v poslovnem svetu. Osnovni razlog je razvoj tehnologije, točneje, bliskoviti razvoj informacijskih sistemov. Ker je postalo snovanje poslovnih strategij odvisno od tehnologije, ki postaja na tem področju gonilna sila, bomo v prispevku predstavili dve temeljni nasprotji, ki ju prinaša razvoj tehnologij in imata široke posledice za poslovodenje

Trček, Denis

Repository of University of Primorska

Strateško nacˇrtovanje informacijskih sistemovv dobi elektronskega poslovanjadr. Denis TrcˇekPojav elektronskega poslovanja je zamajal mnoge obstojecˇe para-digme v poslovnem svetu. Osnovni razlog je razvoj tehnologije,tocˇneje, bliskoviti razvoj informacijskih sistemov. Ker je postalosnovanje poslovnih strategij odvisno od tehnologije, ki postaja natem podrocˇju gonilna sila, bomo v prispevku predstavili dve te-meljni nasprotji, ki ju prinaša razvoj tehnologij in imata širokeposledice za poslovodenje.Obdobje elektronskega poslovanja, ki smo mu pricˇa v zadnjih letih, pri-naša mnoge nove paradigme in probleme, za katere še išcˇemo odgovore.Srecˇujemo se s korenitimi spremembami, ki presegajo okvire gospodar-skih združb, zato o njih in njihovih posledicah pogosto ugibamo, pa tudišpekuliramo.Elektronsko poslovanje je mlado, a izjemno perspektivno in dina-micˇno podrocˇje. Dokaz za to je tudi množica definicij, ki si niso eno-tne in si nekatere celo nasprotujejo. Za potrebe tega prispevka bomouporabili to definicijo ( ): »Elektronsko poslovanje je uporabakomunikacijskih in informacijskih orodij med poslovnimi partnerji, dabi dosegli poslovne cilje, in vkljucˇuje: dostop do poslovnih informacijin njihovo izmenjavo, elektronsko nakupovanje in prodajo ter virtualnapodjetja, pri cˇemer je posebej pomembna uporaba  in ekstranetov.«Ker je spekter profilov bralcev zbornika prvega strokovnega srecˇanja širok, je tudi prispevek zasnovan temu primerno in upošteva zgo-dovinski vidik. S tem je sprejemljivejši za širšo ciljno publiko, hkrati paopozarja na vecˇkrat spregledano dejstvo, da je tudi na podrocˇju  trebaupoštevati preteklost, da bi razumeli sedanjost in lažje predvideli razvojv prihodnosti.    Tehnološki gradniki so osnova digitalne ekonomije. Elektronsko trgova-nje, kot ga poznamo danes (in ki je podlaga za elektronsko poslovanje), dr. Denis Trcˇekse je zacˇelo s komercializacijo interneta v zacˇetku devetdesetih let. Prirazlagi elektronskega poslovanja ne smemo zaobiti štirih bistvenih kom-ponent:• Prva je svetovni splet. Mnogo uveljavljenih združb je imelo stikz internetom najprej s pomocˇjo izoliranega strežnika za svetovnisplet. Ko je postalo jasno, da je te portale smiselno integrirati zobstojecˇimi informacijskimi sistemi (ki so vecˇinoma temeljili naspecificˇnih arhitekturah, kot so Decnet, /, ), je prišlodo prodora tehnologije / v interna omrežja. S tem se je teh-nologija internega omrežja zlila s tehnologijo eksternega omrežja,meja pa je obstajala le še v administrativnem smislu. Pojavili so seintranet ter ekstranet, medtem ko se manjša in novonastala pod-jetja že od zacˇetka vecˇinoma uvajala intranete.• Druga komponenta je varnostna infrastruktura za podporo digi-talnega podpisovanja in zagotavljanje varnosti ( ).• Tretja kljucˇna komponenta je Extensible Markup Language ()za racˇunalniško izmenjavo podatkov () ( ).• Cˇetrto kljucˇno komponento pa sestavljata programski jezik inokolje Java za razvoj sodobnih poslovnih aplikacij (Sun ).     Zgodovina svetovnega spletaSvetovni splet je poleg e-pošte tista tehnologija, ki je prva v resnici pri-bližala internet množicˇni uporabi in to zaradi uporabniku prijazne teh-nologije, kajti za uporabo ni bilo vecˇ treba poznati vseh detajlov komple-ksne tehnologije v ozadju.Zacˇetki svetovnega spleta segajo v leto , ko je Tim Berners Leenapisal dokument »HyperText and « ( ), s katerim je dalzasnovo za vzpostavitev sistema za ucˇinkovito upravljanje informacij vraziskovalnem centru  v Švici. Dosežek je pomeben zato, ker je si-tuacija v tem centru spominjala na realnost v mnogih poslovnih okoljih– množica podatkov je bila zaradi slabe strukturiranosti in tehnološkihomejitev nezdružljiva za enotne analize.Jeseni leta  je T. Berners Lee s sodelavci zacˇel implementirati sis-tem strežnikov in odjemalcev, tako da je bil spomladi  na voljo prviStrateško nacˇrtovanje informacijskih sistemov     Rastprometa(v)jul. okt.jan. apr.jul. okt.jan. apr.jul. okt.jan. apr.Slika : Rast prometa na prvem spletnem strežniku(Povzeto po  )graficˇni vmesnik za svetovni splet. Prvi resnicˇno množicˇni odjemalec zasvetovni splet, imenovan , pa je bil izdelan septembra leta in dosegljiv zastonj. Zacˇel se je vzpon svetovnega spleta – medtem ko ješe marca  svetovni splet pomenil le ,% prometa na hrbtenici inter-neta (ki jo je financirala ameriška National Science Foundation), je doleta  dobil take razsežnosti, da je bil glavna tema pogovorov na srecˇa-nju G februarja tega leta. Ker je G v osnovi ekonomsko združenje, imato dejstvo še kako velik pomen (glej sliko ).Za razvoj e-poslovanja, katerega predhodnik je e-trgovanje, je po-membna tudi rast števila racˇunalnikov v komercialnem smislu, kar jeprikazano na sliki . Vidimo, da je do resnicˇnega prodora interneta v ko-mercialno sfero prišlo koncem prve polovice devetdesetih let. Takrat sose podjetja prvicˇ zavedla, kolikšen pomen ima internet za elementarnemarketinške namene, pa tudi za komunikacijo s pomocˇjo e-pošte.Zgodovina varnostne infrastruktureDa bi lahko poslovanje tudi vsebinsko prešlo na internet, je bilo trebaodpraviti eno njegovih najvecˇjih hib. Gre za pomanjkanje varnosti, kajti dr. Denis Trcˇek      Številoracˇunalnikov(vmio)Slika : Rast števila racˇunalnikov v komercialni domeni(Povzeto po Internet Software Consortium b. l.)internet je bil zasnovan za akademska okolja, kjer sta bili varnost in za-upnost podatkov drugotnega pomena. Hkrati se je pojavila tudi zahtevapo možnosti digitalnega podpisovanja dokumetov. Obema zahtevama jebila skupna potreba po t. i. varnostni infrastrukturi. Kljub temu, da sobili prvi sodobni kriptografski algoritmi, ki jih uporabljamo še danes,razviti že v sedemdesetih letih, so se razvoju varnostne infrastruktureakademske raziskave pricˇele temeljiteje posvecˇati šele konec osemdese-tih in v zacˇetku devetdesetih let ( ). Razlog je preprost – pro-blemi so bili zahtevnejši, kot je kazalo na prvi pogled, kar najocˇitnejedokazuje primer varnostne pošte po standardu  (Kent in Linn ).Vendar pa je potrebno poudariti, da je komercializaciji svetovnega spletarelativno hitro sledila podpora z varnostnimi storitvami, med katerimivelja omeniti protokol Secure Sockets Layer (podjetja Netscape) iz leta. Prvo renomirano operativno agencijo za overjanje javnih kljucˇevso vzpostavili že maja .Podane so bile osnove za hiter razmah e-trgovanja, cˇeprav je bilo šemnogo stvari nedorecˇenih – tako po tehnološki plati kot tudi po zako-nodajni plati, ki se je v glavnem zacˇela oblikovati šele v letošnjem letu.Strateško nacˇrtovanje informacijskih sistemov Zgodovina jezika JavaJezik Java je nastal spomladi leta  v podjetju Sun Microsystems, vsodelovanju s podjetjem Netscape (Blaze ). Osnovna pridobitev, kijo je prinesel jezik Java, je, da je namenjen izdelavi poslovnih omre-žnih aplikacij, da je popolnoma odprt in neodvisen od raznih strojnihin programskih platform ter da je istocˇasno mocˇna podpora interaktiv-nosti. Že jeseni leta  so podjetja, kot so Borland, Mitsubishi Elec-tronics, Sybase, Symatec, , Oracle in Microsoft, odkupila licenco zaJavo. Z odkupom se je zacˇel vzpon tega jezika, katerega uporaba danessega od izdelave graficˇnih interaktivnih vmesnikov za svetovni splet prie-trgovanju do izvedbe navigacijskih sistemov v avtomobilski industriji.Zgodovina jezika Jezik , Extensible Markup Language ( ), je najmlajši teh-nološki gradnik digitalne ekonomije in ogrodje za . Ne omogocˇa lesintakticˇne specifikacije za izmenjavo digitalnih poslovnih listin, ampaktudi vkljucˇitev specificˇne semantike. Prva specifikacija  je bila spre-jeta februarja leta , komercialne implementacije pa so bile na voljoprej kot v enem letu. Tudi iniciative za poenotenje  na osnovi ,npr. BizTalk (Microsoft, , CommerceOne, Ariba) so se pojavile prejkot v letu dni in tako danes velja  za izhodišcˇno tehnologijo  vvseh vejah gospodarstva – od zdravstva do bancˇništva.   Management vkljucˇuje nacˇrtovanje, organiziranje, vodenje in nadzoro-vanje z vrednotenjem. Locˇimo kratkorocˇno, srednjerocˇno in dolgorocˇnonacˇrtovanje. Strateško nacˇrtovanje se najvecˇkrat nanaša na dolgorocˇnecilje.Za strateško nacˇrtovanje  () pravimo, da je sestavni del poslov-nega nacˇrtovanja. Vkljucˇuje vire, povezane z : kadre, strojno in pro-gramsko opremo, komunikacije in podatke. Metode , ki jih v litera-turi najvecˇkrat omenjajo, so (Alter ): Critical success factors (),Business process reengineering (), Value chain analysis () in Bu-siness systems planning (). Za ilustracijo dajmo kratek opis dvehpredstavnikov:Critical success factors (): vodstvo skladno z vizijo (poslanstvom)podjetja definira cilje. Zatem opredeli faktorje kljucˇne za uspeh dr. Denis Trcˇekpodjetja in indikatorje (merila) za vrednotenje posameznih fak-torjev ter izbere najmerodajnejše indikatorje. Sledi implementa-cija .Business process reengineering (): ta metoda temelji na korenitospremenjenih pogledih in radikalnem preoblikovanju poslovnihprocesov za izboljšanje dejavnikov uspeha (cene, kakovosti, hi-trosti). Vse elemente poslovanja analiziramo s pomocˇjo viharje-nja možganov; koristne ideje izvedemo z .Metode  kot nacˇin dolgorocˇnega nacˇrtovanja, ki je usmerjeno vtehnologijo, praviloma izvajamo vecˇ let vnaprej. Cˇe se ozremo na zgo-dovino štirih kljucˇnih tehnoloških gradnikov e-poslovanja vidimo, da sezaradi dolžine obdobja v njem pojavijo in razvijejo tehnologije, o katerihna zacˇetku ni bilo sledu, in nacˇine reševanja poslovnih problemov spre-menijo v osnovi. Skratka, dolgorocˇno planiranje lahko obrodi rešitve, kiv cˇasu realizacije nimajo vecˇ stika z dejanskim stanjem. To je prvo ali t. i.terminsko nasprotje.Drugo pomembno nasprotje pa je navidezna neodvisnost vodstve-nega kadra pri dolocˇanju poslovnih strategij in njihovem sprejemanju.Danes so namrecˇ poslovni procesi v osnovi odvisni od tehnologije. Osre-dnji živcˇni sistem vsake organizacije so . Ti sistemi so integrirani z glo-balnim omrežjem, ki ima svoje standarde, pravila in tudi kulturo. Kolokalni informacijski sistem prikljucˇimo na to omrežje, je zaradi vztraj-nosti velikega sistema treba racˇunati na vse dejavnike, ki jih ta vnaša vposlovno okolje. Bolje recˇeno, zunanji sistem (internet) pravzaprav od-locˇilno vpliva na poslovanje naše organizacije, kar moramo pri snovanjustrategij tudi upoštevati. V prispevku smo, izhajajocˇ iz zgodovinskega razvoja e-poslovanja, pou-daril dve temeljni nasprotji, ki ju je prineslo novo obdobje. Prvo je ter-minsko nasprotje, ki pravi da za daljnorocˇno planiranje v prvotnem po-menu besede ni vecˇ prostora, kajti razvoj tehnologije je prehiter. Drugopomebno nasprotje kaže, da tehnologija ni vecˇ podrejena poslovni stra-tegiji, kot je veljalo pred nekaj leti, ampak diktira poslovno strategijo.Skratka, tehnologija ni vecˇ sekundarni dejavnik pri snovanju poslovnestrategije in njeni izvedbi, temvecˇ kljucˇni dejavnik in njena gonilna sila.Strateško nacˇrtovanje informacijskih sistemov Poslovni modeli za e-poslovanje morajo biti zato izrazito prilago-dljivi. Osnovna naloga managementa postaja skoraj hipno usklajevanjeposlovnih strategij in poslovnih procesov z aplikacijami (Kalakota ).Zato naj sestavek sklenem z mislijo svetovalne firme Gartner Group:»Never plan further than  months out.« Alter, S. . Information systems – a management perspective. MenloPark: Benjamin Cummings Publishing.Blaze . http://ils.unc.edu/blaze/java/javahist.html. . http://www.ris.org.. . Draft Amendments   to / -,   to/ -,   to / to - on Certificate Exten-sions, Ženeva.. . Authentication framework. Recommendation ., Ženeva.Kalakota, R. in M.Robinson. . E-Business: roadmap for success. Rea-ding: Addison Wesley.Kent S. in J. Linn. . Privacy enhancement for Internet electronic mail:Part  – certificate-based key management.   .Sun . http://java.sun.com. . http://www.w.org/. . http://www.w.org/History.html.

Strateško načrtovanje informacijskih sistemov v dobi elektronskega poslovanja

https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=1610&dn=

Strateško načrtovanje informacijskih sistemov v dobi elektronskega poslovanja

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska