Prelesnik, Uroš

Repository of University of Primorska

eUvedba informacijskega sistema in e-poslovanjena primarni zdravstveni ravniUroš Prelesnik, Zdravstveni dom TrbovljeZaradi razvoja informacijske tehnologije papir ni vecˇ edino sredstvoza shranjevanje in prenos podatkov. Tudi v zdravstvu se informacijskatehnologija in elektronsko poslovanje cˇedalje bolj uveljavljata. Siste-maticˇna uporaba informatike v zdravstvu se je zacˇela leta , kose je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lotil racˇunalniškegaopremljanja zdravstvenih zavodov. Informacijski sistemi v zdravstve-nih zavodih morajo podpirati tako strokovne, medicinske zadeve kotnemedicinske zadeve. Pri slednjih je sistem na nekaterih podrocˇjihzelo dodelan, pri medicinskih pa so zavodi prepušcˇeni lastni inicia-tivi, željam in potrebam. Prvi koraki elektronskega poslovanja segajov leto , ko smo prvicˇ uporabili racˇunalniško izmenjavo podat-kov. Pozneje se je ta razširila. Glede razvoja elektronskega poslovanjaso zavodi najbolj odvisni od uspešnosti lastne razvojne strategije; iz-jema na medicinskem podrocˇju je uvedba osebne zdravstvene kartice.Informacijski sistemi in elektronsko poslovanje dajeta zdravstvu ve-liko novih možnosti. Žal pa izkušnje tudi v našem zavodu kažejo, dapredvsem zdravniki teh prednosti in priložnosti ne izkorišcˇajo dovolj.Papir je bil stoletja edina podlaga za dokumentiranje. Z razvojem in-formacijske tehnologije, predvsem pa z njeno pocenitvijo, se papir kotsredstvo za prenos podatkov in nacˇin arhiviranja umika sodobni teh-nologiji. Slovensko zdravstveno varstvo se lahko pohvali z ugodno sto-pnjo informatizacije, ki v mnogih pogledih izstopa glede na evropskerazmere. Pogled na zdravstvene informacijske sisteme hkrati razkrivaurejenost in neurejenost, uspešnost in neuspešnost ter sproža mešaneobcˇutke in razlicˇne pripombe.Namen tega cˇlanka je osvetliti nekatere informacijske težave v pri-marnem javnem zdravstvu, kriticˇno spregovoriti o namenu, uporabi inkakovosti informacij ter spomni bralca na izvirna nacˇela, ki so vodilado vzpostavitve informacijskih sistemov v javnem zdravstvu. Primarnozdravstvo sestavljajo zdravstveni domovi in zasebni koncesionarji, kate-rih osnovna dejavnost je zdravniška oskrba prebivalstva. Mednje spadajoambulante splošne medicine, pediatricˇne ambulante, zobozdravstveneUroš Prelesnikambulante za odrasle in otroke, patronažna dejavnost, nujni in drugireševalni prevozi, fizioterapija, laboratoriji ter nekatere specialisticˇnedejavnosti.V javnih zavodih uporabljamo zelo raznolike informacijske sisteme.Informacijski sistem za sodelovanje z Zavodom za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije () je enoten za vso državo od leta , ko so zacˇelinacˇrtno opremljati ordinacije in zdravstvene zavode. Žal je  finan-ciral le enkratno nabavo racˇunalnikov in delno programsko opremo, vsipreostali stroški (postavitev mreže, nakup strežnika, obnavljanje opremeitd.) so bremenili proracˇune zavodov. Tudi drugi informacijski sistemi(medicinski del, management, kadrovske zadeve, racˇunovodstvo itd.) sobili prepušcˇeni posameznim zavodom.V našem zdravstvenem domu smo zacˇeli uvajati razlicˇne informa-cijske sisteme pred vecˇ kot  leti, predvsem zaradi želje po zmanjša-nju papirnate dokumentacije, boljše preglednosti in lažje sistemske ana-lize podatkov ter lažjega arhiviranja. Sprva je informacijska tehnologijavzbudila med zaposlenimi (zlasti med zdravniki) odpor in negodova-nje, scˇasoma pa so uvideli prednosti novih tehnologij in jih postopomavedno bolj uporabljajo.Zaradi razlicˇnih zahtev in vplivov, ki sooblikujejo vsebino in naravoobstojecˇih in nastajajocˇih informacijskih sistemov javnega zdravstva, jetreba vedno znova preverjati, ali se sistemi ujemajo z nacˇelnimi izhodi-šcˇi:. Nacˇelo podpore zdravstveni dejavnosti pravi, da je dobro vodenjezdravstvene dejavnosti možno le, cˇe so cilji jasni. Potem lahkozbiramo informacije na tak nacˇin in v taki kolicˇini, da bomo ciljezdravstvene dejavnosti tudi dosegli.. Nacˇelo podpore zdravstvenim ciljem pravi, da mora uspešen zdra-vstveni informacijski sistem () zagotavljati informacije, po-membne za uresnicˇevanje ciljev v zvezi z zdravjem, ki zajemavecˇ kot zgolj trenutno zdravstveno stanje.  je sestavni del sis-tema zdravstvenega varstva, katerega poslanstvo je vzdrževanje inkrepitev zdravja ter oskrba bolnih.. Nacˇelo koristnosti pravi, da je treba dosecˇi najvecˇjo možno koristza cˇim vecˇje število ljudi ob razpoložljivih zmogljivostih (ki so se-veda omejene). Nacˇrtovanje takih sistemov zahteva prilagoditevene zmogljivosti drugi in ene skupine uporabnikov drugi. Ucˇin-Uvedba informacijskega sistema in e-poslovanje na primarni zdravstveni ravnikovitost, koristnost in uspešnost lahko merimo s številom rešenihživljenj in let življenja, z izboljšano kakovost življenja ter z eko-nomskimi koristmi, ki jih dosežemo, ko se financˇni vložek upra-vicˇi z izboljšanjem zdravstvenega stanja vseh pacientov ali oprede-ljene ciljne populacije (Premik ). Zaradi sorazmerne kompleksnosti in zahtevnosti organizacije in tehno-logije medicinske obravnave bolnikov, se integralne programske rešitve(ki tvorijo racˇunalniško podporo informacijskim sistemom na tem po-drocˇju) oblikujejo postopoma. Pacientu in zdravniku bi najbolj koristiliekspertni sistemi, ki pa so zelo kompleksni in jih pri nas, razen v oblikipilotskih projektov, prakticˇno ni. Na primarni ravni zdravstvenega var-stva so v uporabi razlicˇni informacijski sistemi, ki preskrbujejo razlicˇnapodrocˇja, za katera smo odgovorni. Izkušnje kažejo, da bi bilo zaradikompatibilnosti programov najbolje, cˇe bi bila vsa programska opremaizdelek istega programskega snovalca oz. podjetja. V praksi je to težkoizvedljivo, saj se s z medicinsko programsko opremo ne ukvarja velikoproizvajalcev. Cˇeprav so papirnati obrazci (zdravstveni karton, napo-tnica za bolnišnico, napotnica za laboratorij itd.) standardizirani, se in-formacijski sistemi za prikazovanje, izpolnjevanje in obdelavo obrazcevzelo razlikujejo, ker imajo uporabniki razlicˇne potrebe, predvsem paželje. Morda bi bilo dobro, da bi katera od krovnih institucij v zdra-vstvu – npr. Ministrstvo za zdravje ali Inštitut za varovanje zdravja ()– dala osnovne usmeritve oz. predloge, ki bi pripomogli k poenotenjumedicinskih informacijskih sistemov.Strokovni medicinski Strokovni  obstajajo za posamezne stroke: ambulante splošne me-dicine, zobozdravstvene ambulante, otroške ambulante itd. Po posa-meznih ambulantah so nastajali razlicˇni, zelo specializirani programi:v ambulantah splošne medicine poznajo npr. poleg zdravstvenega kar-tona še program za vodenje bolniških dopustov, koordinacijo reševalnihprevozov, nadzor nad pošiljanjem na sekundarno raven itd.Posebej problematicˇni so bili zelo specializirani programi v nekaterihspecialisticˇnih ambulantah, na primer v ocˇesni, kjer je bilo treba izdelatiprogram za prenos podatkov o vidnem polju iz perimetra na zdravnikovosebni racˇunalnik in v program za analizo rezultatov.Uroš PrelesnikNemedicinski Nemedicinske  uporabljamo za zdravstveno statistiko, financˇne od-locˇitve, management, organizacijsko-pravne zadeve, investicije, sociop-sihološke zadeve itd.·  za zdravstveno statistiko. Spremljanje nekaterih podatkov in po-rocˇanje o njih sta zapovedana z zakonom (npr. o številu boleznipo diagnozah, opravljenem delu v referatu za zdravstveno vzgojoin število ur po kadrovski strukturi v ambulantah).·  za financˇne zadeve. Ker so zavodi odvisni od placˇilnega sistemadržave (), je nacˇrtovanje financˇnih tokov izredno težko inzahteva popoln pregled nad trenutnim financˇnim stanjem zavoda.Za zdravstvene domove je  še vedno glavni vir financiranja.Drugi viri so dokaj skromni (sredstva samoplacˇnikov, tujcev, Zava-rovalnice Adriatic itd.). Zato je možnosti izredno malo in so boljomejene na iskanje notranjih rezerv. Možnosti prikažemo z na-slednjimi kazalniki: vsi prihodki zavoda, struktura virov prihodka,struktura prihodka oz. elementi preracˇunavanj in stopnja pokritjaodhodkov s prihodki po elementih izracˇuna oz. po stroškovnihmestih.·  za organizacijsko-pravne zadeve. Odlocˇitve v zvezi s temi zade-vami so zelo pomembne, saj se nanašajo na planiranje zaposlova-nja. Podatke zbiramo s kadrovsko evidenco, z evidencami priso-tnosti pri delu oz. odsotnosti z dela, z evidencami službenih poto-vanj in strokovnih izobraževanj. Ti podatki nas posebej zanimajov primerjavi s podobnimi ustanovami v Sloveniji. Upoštevamokazalnike, ki prikazujejo izobrazbeno strukturo zaposlenih gledena podobne ustanove. Ugotavljamo preskrbljenost prebivalstva poposameznih dejavnostih v primerjavi z republiškim povprecˇjem.Za tekocˇe delo je pomembna evidenca prisotnosti zaposlenih oz.odsotnosti z dela, saj nenehno zagotavlja podatke, ki jih potre-bujemo za razporejanje delavcev v naslednjih dneh, naslednjemmesecu itd. Bistveno je, da vemo, koliko dni so delavci – zla-sti zdravniki – odsotni zaradi usposabljanja. Izobraževanja so zazdravnike obvezna tudi zaradi podaljševanja licence, saj mora vnekem cˇasovnem obdobju vsak zdravnik po zakonu opraviti do-locˇeno število izobraževanj. S temi evidencami lahko spremljamotudi stroške, povezane z izobraževanjem.Uvedba informacijskega sistema in e-poslovanje na primarni zdravstveni ravni·  za investicijske zadeve. Želje in potrebe so v vsakem zavodu bi-stveno vecˇje kot financˇne možnosti. V našem zavodu konec letavsaka služba pripravi seznam investicijskih potreb (želja). Z infor-macijskim sistemom, ki hrani podatke o prejšnjih nabavah, je lažjenarediti prednostni seznam.·  za sociopsihološke zadeve. Glavna metoda pridobivanja kazalni-kov v zvezi s temi zadevami je anketa. Priporocˇljivo jo je izvajatimed pacienti, zaposlenimi in poslovnimi partnerji. Ankete se sicerrazlikujejo po obliki, toda pomembno je, da se vprašanja nanašajona najhujše probleme oz. na tiste, ki paciente in zaposlene najboljzanimajo.·  za management. Poleg vseh naštetih evidenc potrebuje mana-gement še številne druge podatke za uspešne strokovne odlocˇi-tve. Opazovani parametri so: število opredeljenih pacientov (boljšizdravnik – vecˇ opredeljenih pacientov), razmerje med prvimi inponovnimi obiski, delež bolniških dopustov v aktivni populaciji,struktura bolniških dopustov po skupinah diagnoz, cˇakalne dobein število pacientov, poslanih v laboratorij oz. na sekundarno ra-ven. Te parametre je z ustreznim informacijskim sistemom razme-roma preprosto spremljati.Za direktorja zavoda ima vsaka informacija dodatno vrednost. Lahkosluži za spodbudo k odlocˇitvi, izboljšanje razumevanja okolišcˇin ali pri-spevek k izstavitvi naloga za uresnicˇitev odlocˇitve (Možina idr. ). Razvoj elektronskega poslovanja se je pricˇel leta  z racˇunalniško iz-menjavo podatkov (). Temeljna zamisel je bila, da se nadomesti po-slovne listine, kot so narocˇila in racˇuni, z racˇunalniškim prenosom takihpodatkov v standardizirani obliki (Petricˇ ). Najbolj znane tehno-logije elektronskega poslovanja so: elektronska pošta, racˇunalniška iz-menjava podatkov, svetovni splet (www), intranet, internet in orodja zaskupinsko delo, kot so videokonference, faks, storitve mobilne telefo-nije, elektronski obrazci, elektronski denar itd. (Bracˇko ). Dokaz,da se elektronsko poslovanje širi, so statisticˇni podatki, ki kažejo, daso uporabniki za elektronsko poslovanje po internetu leta  potro-šili  milijonov ameriških dolarjev, leta  pa , milijard (Kosiur).Uroš PrelesnikV slovenskem zdravstvu smo zacˇeli  vpeljevati leta , med-tem ko so se druge oblike elektronskega poslovanja uvajale postopoma,predvsem glede na razumevanje in interes vodstev zavodov. Danes so ževsi zdravstveni zavodi in zasebne ambulante opremljeni z racˇunalnikiza izmenjavo podatkov in razmeroma razvita infrastruktura omogocˇapospešeno uvajanje elektronskega poslovanja. Raziskava o uporabi ele-ktronskega poslovanja na primarni ravni v slovenskih zdravstvenih za-vodih (Ikica in Prelesnik ) je pokazala, da le ,% vprašanih upo-rablja internet vecˇ kot  let, ,% uporabnikov si poslovanja ne morevecˇ predstavljati brez interneta, vecˇ kot % jih uporablja internet zafinancˇne transakcije, elektronsko pošto pa uporablja ,% vprašanih.Pomemben dosežek vzpostavljanja e-poslovanja v slovenskem zdravstvuje uvedba kartice zdravstvenega zavarovanja. To nam priznavajo tudištevilne evropske države.Nekatere oblike e-poslovanja, ki jih uporabljamo v Zdravstvenemdomu Trbovlje: kartica zdravstvenega zavarovanja, racˇunalniška izme-njava podatkov z  kot osrednjo državno zdravstveno zavarovalnico,elektronska pošta, elektronski placˇilni promet, internet in elektronskiobrazci.· Elektronsko kartico zdravstvenega zavarovanja smo v ljubljanski regijizacˇeli uporabljati pred dvema letoma. Z njo zavarovanec dokažeistovetnost ter obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje.Kartica je poenostavila administrativno delo medicinskih sester.Tudi  ima zdaj boljši nadzor nad poravnavanjem obveznostiza zdravstvo. V zvezi s tem je treba omeniti še tako imenovanostrokovno (»profesionalno«) kartico, ki jo imajo zdravstveni delavciin služi za identifikacijo oseb, ki smejo uporabljati ta sistem.·  uporabljamo pri poslovanju z , in sicer za fakturiranjestoritev. Sprva smo se spopadali z zacˇetniškimi težavami, sedaj paje sistem že dobro vpeljan in nam prihrani cˇas in papir.· V Zdravstvenem domu Trbovlje imajo možnost uporabe elektron-ske pošte tako zdravniki kot tudi del administrativnega in racˇuno-vodskega osebja. Žal ugotavljamo, da zanimanja za e-pošto medzdravniki prakticˇno ni, drugi pa jo uporabljajo redno, saj to zah-teva tudi njihovo vsakodnevno delo.· S . .  smo prešli na elektronski placˇilni promet, ki ga nadziraUprava za javne prihodke.· Vsi zaposleni imajo možnost uporabljati internet. Sprva ni bilo ve-Uvedba informacijskega sistema in e-poslovanje na primarni zdravstveni ravnilikega zanimanja za njegovo uporabo, v zadnjem cˇasu pa se je po-vecˇalo. Posebej pomemben je za zdravnike, saj obstajajo na inter-netu številne tuje in domacˇe strokovne spletne strani za zdravnike(Jupsline, Medline itd). Mnoge informacije z raznih ministrstev, in , so najlažje dostopne na njihovih spletnih straneh, karmanagement s pridom izkorišcˇa.· Elektronske obrazce uporabljamo pri poslovanju s poslovnimi par-tnerji, kar nam je skrajšalo cˇas urejanja poslovnih zadev (npr. na-rocˇil in predracˇunov).Cˇlanek je napisan na podlagi vecˇ kot -letnih izkušenj z uporabo in-formacijskih sistemov na primarni ravni v zdravstvu. Leta  smozacˇeli uporabljati osebni racˇunalnik v ocˇesni ordinaciji. Takrat so bilistroški strojne in programske opreme precejšen zalogaj za naš zdra-vstveni dom. Z leti smo programsko opremo dopolnjevali in nadgra-jevali. Leta , ko sem se zacˇel ukvarjati z managementom v Zdra-vstvenem domu Trbovlje, pa so me pritegnile še druge oblike elektron-skega poslovanja. Cˇeprav je razvoj navidezno pocˇasen, smo na podro-cˇju informatike (tako v našem zdravstvenem domu kot v slovenskemzdravstvu nasploh) dosegli že veliko in zaposleni jo vse spretneje upo-rabljamo. Cˇe nas ne bo zaneslo, da bi pocˇivali na lovorikah, bi lahko obustreznem financiranju še naprej držali korak z razvojem e-poslovanjav evropskem zdravstvu.Bracˇko, A. . Ocena priložnosti izmenjavanja podatkov in elektronskega po-slovanja pri medorganizacijskih povezavah Ministrstva za notranje zadeve.Magistrsko delo, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mari-boru.Kosiur, D. . Understanding electronic commerce. Redmond: Microsoft.Ikica B. in U.Prelesnik. . Internet usage in primary health care insti-tutions in Slovenia. Neizdani referat. Telemedicine & Medical Infor-matics, Firence, .–. oktober .Možina, S. . Management. Radovljica: Didakta.Petricˇ, D. . Uvajanje racˇunalniškega izmenjavanja podatkov v mala podjetja.Magistrsko delo, Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mari-boru.Premik, M. . Prvine vrednotenja presejalnih programov. Slovenska pe-diatrija  (–): –.

Uvedba informacijskega sistema in e-poslovanja na primarni zdravstveni ravni

https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=1487&dn=

Uvedba informacijskega sistema in e-poslovanja na primarni zdravstveni ravni

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska