Marušič, Dorjan

Miholič, Petruša

Repository of University of Primorska

26  Bilt-ekon organ inform zdrav 2010; (26)1: 1-55. konFeRenCa: od podatkov do  InFoRmaCIj v zdRavStvUljUBljana, 24. novemBeR 2009petru{a miholi~1, dorjan maru{i~2leto{nje `e pete konference »od podatkov do informacij v zdravstvu«, ki je potekala v ljubljani, so se udele`ili slovenski in tuji strokovnjaki, predstavniki zdravstvene politike, direktorji zavodov, medicinske sestre, zdravniki, administratorji, informacijsko-tehni~ni sodelavci in drugi delavci v zdravstvu. o odmevnosti konference pri~a {tevil~na udele`ba, ki je tudi letos presegla {tevilo 150. konferenca se je za~ela z otvoritvenim nagovorom predsednika programskega odbora Dorjana Maru{i~a ter predstavnice ministrstva za zdravje Marjance Jambrovi~. v popoldanskem delu je sledil nagovor direktorice In{tituta za varovanje zdravja Republike Slovenije Marije Seljak.Sledila so plenarna predavanja in predavanja v treh sekcijah, in sicer v sekciji A - Nastajanje in dostopnost podatkov; sekciji B  - Zbiranje, obdelava in izmenjava informacij; sekciji C  - Analiza podatkov in uporaba informacij. v vseh sklopih so bili vklju~eni prispevki s {irokih podro~ij ekonomike, kakovosti, organizacije, informacijske tehnologije in komunikacij, zdravljenja, zdravstvene nege in oskrbe ter ekologije voda. na plenarnih predavanjih so bile podrobno predstavljene {tevilne teme. Franc Ho~evar (Urad predsednika Republike Slovenije) je podrobno podal pomen socializacije informacij v zdravstvu. v prvem sklopu plenarnih predavanj je predavanju svetovalca predsednika RS sledil prispevek Andra`a Ter{ka (Univerza na primorskem) o zdravstvu in zasebnosti z ustavnopravnega vidika.Slovenskemu sklopu plenarnih predavanj je sledil prispevek predavatelja iz tujine. plenarna predavanja je zaklju~il Vladimir Stevanovi} (oeCd), ki je predstavil projekt oeCd o kazalcih kakovosti zdravstvenega varstva z vidika merjenja kakovosti zdravstvenega varstva na mednarodni ravni.kratka predstavitev prispevkov po sekcijah: Sekcija A: Nastajanje in dostopnost podatkovv okviru sekcije je bilo predstavljenih sedem prispevkov, AKTUALNO26-21 Univerza na primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, glagolja{ka 8, 6000 koper2zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, miklo{i~eva 24, 1000 ljubljanaki so smiselno zaokro`ili nekatere poglede na nastajanje in dostopnost podatkov. Projekt za organizacijo dela in dostopanje do osebnih in anonimiziranih podatkov na In{titutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (@iva Rant)po zakonu o zbirkah podatkov s podro~ja zdravstvenega varstva je In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije (Ivz) upravljavec precej{njega {tevila zbirk. Funkcijska struktura je pogosto vzrok za to, da proces ne poteka tako teko~e, kot bi `eleli uporabniki, zato je bila imenovana projektna skupina, ki bo za~rtala organizacijo dela in dostopanje do osebnih in anonimiziranih podatkov na Ivz. z ureditvijo procesa bo omogo~eno hitrej{e in bolj{e delo vsem udele`encem in s tem bolj kakovostne storitve uporabnikom.Kazalci zdravja Evropske skupnosti (ECHI) – uvajanje kazalcev v Evropski uniji in dr`avah ~lanicah (polonca truden-dobrin, katja kov{e)predstavljen je bil projekt eChIm joint action, ki je namenjen izbolj{anju kakovosti in primerljivosti kazalcev zdravja in zdravstvenega varstva ter pove~anju njihove dostopnosti. kon~ni cilj projekta je oblikovati sistem informacij in znanja o zdravju, ki bo v celoti dostopen evropskim strokovnjakom in javnosti ter tako izbolj{ati poznavanje in razumevanje zdravja prebivalcev v posameznih dr`avah in eU.Pilotna informacijska podpora klini~nim potem (ljubinka popovi~, milanka markeli~, tatjana pavlin, marjana pikec)v prispevku so predstavili rezultate pilotne informa-cijske podpore, ki so se je v Splo{ni bolni{nici novo mesto lotili pri uvajanju klini~nih poti leta 2004. Pridobivanje in uporaba georeferenciranih podatkov v Registru raka Republike Slovenije (vesna zadnik, tina @agar, maja primic @akelj)@e skoraj 60 let zbiramo potrebne podatke za ocenjevanje bremena raka v Sloveniji v Registru raka Republike Slovenije (RRRS). v RRRS se bele`i tudi   Bilt-ekon organ inform zdrav 2010; (26)1: 1-5	 2naslov stalnega prebivali{~a zbolelega ob diagnozi. Iz obstoje~ega registrskega sistema je v Sloveniji mo`no pravilno geografsko razvrstiti podatke o bolnikih z rakom. podatki RRRS omogo~ajo umestitev posameznega bolnika na zemljevid do ravni geografskih koordinat, s tem pa lahko ovrednotimo morebitno ve~je tveganja raka na poljubnem geografskem obmo~ju. trenutno iz rutinsko zbranih podatkov {e ni mogo~e pripravljati analiz na poljubnih, v praksi morda bolj zanimivih geografskih obmo~jih, saj iz Statisti~nega urada podatkov o prebivalcih na ravni koordinat {e ni mogo~e pridobiti.Uvajanje HTA v Sloveniji (eva turk, valentina prevolnik Rupel)v prispevku je bilo predstavljeno vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki je pomembno orodje za informirano odlo~anje v zdravstvenih sistemih in za sprejemanje politi~nih odlo~itev v zdravstvenem varstvu na vseh ravneh. kot znanstveno podro~je lahko pomembno vpliva in izbolj{a procese in kakovost sprejemanja odlo~itev v zdravstvenem varstvu.Promocijski materiali v slovenskih lekarnah (karin kasesnik, mojca omerzu)            avtorici sta opravili raziskavo o pridobivanju informacij o zdravilih, ki so pomembne za oceno njihove primernosti in ustreznosti, ~eprav v Sloveniji {e ne izvajamo sistemati~no. preu~evanje komuniciranja o zdravilih s strokovno in splo{no javnostjo daje podatke o stanju na tem podro~ju, s ~imer sploh dolo~imo obseg problematike. ob podpori odlo~evalcev s tega podro~ja lahko dejavnosti vklju~ujejo tudi ustvarjanje promocijskih gradiv, ki bi vsebovali koristnej{e in bolj uravnote`ene informacije o zdravilih.   Zbirka orodij za prilagoditev {tudij HTA (eva turk, valentina prevolnik Rupel)v zahodnoevropskih dr`avah je vrednotenje zdravstvenih tehnologij (hta) dobro razvito in  se vedno pogosteje uporablja kot vir informacij za odlo~anje in oblikovanje politik v zdravstvu. eU je z dr`avami ~lanicami leta 2004 izrazila potrebo po trajnostni evropski mre`i za hta (eUnethta). kot ~lanica projekta eUnethta je Slovenija sodelovala pri razvoju. v Sloveniji smo prevedli orodje za nacionalne potrebe. to orodje bomo uporabili za prilagoditev celotnega poro~ila hta ali delov poro~ila iz razli~nih dr`av. Sekcija B: Zbiranje, obdelava in izmenjava informacijv programskem sklopu sekcije B je bilo predstavljenih sedem prispevkov.Uporaba sistemov za obvladovanje poslovnih pravil v zdravstvu ([tefan Furlan, marko Bajec)AKTUALNO26-2v prispevku je bil prikazan potencial, ki ga lahko prinesejo re{itve sistema za obvladovanje poslovnih pravil BRmS (Business Rules management Systems) v zdravstvu, predvsem z zmanj{anjem semanti~nega prepada med razvijalci in nosilci znanja, kot so zdravniki in drugo medicinsko osebje.^akalne dobe – trenutno stanje in analiza podatkov (mojca omerzu, tina anderle, Irena zupanc, zenit karad`a)avtorji so v prispevku prikazali aktualno stanje na podro~ju zbiranja ~akalnih dob. podatke o ~akalnih dobah so dol`ni po{iljati vsi izvajalci na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije za vse storitve, ki ne morejo biti opravljene takoj. z uvedbo na^aS (nacionalne re{itve) bodo podatki o ~akalnih dobah, zbrani na enem mestu, tudi bolj kakovostni in stvarni, kar bo omogo~alo ustrezen odziv zdravstvenega sistema na najbolj pere~e probleme predolgega ~akanja na zdravstveno storitev. Kakovost  izbranih rutinskih podatkov bolni{ni~ne zdravstvene statistike (nevenka kel{in, nata{a oberlintner, mateja Rok-Simon)Bolni{ni~na zdravstvena statistika je zelo pomemben vir informacij tako za same bolni{nice kot za zdravstveno politiko. zbiranje rutinskih podatkov je med drugim tudi lahko podlaga za oceno kakovosti zdravstvenega varstva. v prispevku je bilo prikazano, kak{no je stanje glede dveh izbranih podatkov, ki se zbirata na novo od leta 2006 zaradi mednarodnega poro~anja: podatek  o dr`avi bivali{~a (za eURoStat) in podatek o oku`bi kirur{ke rane (za Who, eURoStat).  Od podatkov do informacije - statisti~na ali vsebinska zna~ilnost? (Stanislav [u{kovi~)pri klini~nih raziskavah ali ob analizi vsakdanjega dela dobimo dolo~eno  {tevilo podatkov. avtor prispevka se spra{uje, kako iz njih izlu{~iti vsebinske  informacije? opisna statistika je za ta namen slaba in prepogosto edina uporabljena metoda. Bistveno povednej{a analiti~na statistika pa zahteva ve~ znanja, predvsem pa zdrave presoje, sicer  lahko podatke razumemo narobe. v prispevku so prikazani trije primeri analize tipi~nih zbirk klini~nih podatkov in mo`nosti, kako se izogniti  pastem pri njihovi analizi. Elektronsko zbiranje podatkov klini~nih {tudij: primer spletne re{itve in ocene stro{kov (Ivan pavlovi})za potrebe multicentri~nih klini~nih {tudij je bil zasnovan in razvit spletno zasnovani sistem za zbiranje podatkov klini~nih {tudij (edC sistem) s ciljem zmanj{ati stro{ke zbiranja podatkov, izbolj{ati kakovost zbranih podatkov in hitreje zaklju~iti {tudije. 2  Bilt-ekon organ inform zdrav 2010; (26)1: 1-5Nacionalni register nadomestnega zdravljenja hemofilije (jo`e Faganel, Rajka Bav~er,  majda Benedik dolni~ar)predstavljen je bil nacionalni register nadomestnega zdravljenja hemofilije, ki v Sloveniji zagotavlja sledljivost pripravkov za nadomestno zdravljenje, porabo po bolnikih, izvajanje nacionalnih smernic in prikaz za celotno populacijo ne glede na organizacijsko obliko zdravljenja (doma, ambulantno pri  splo{nem zdravniku, pri specialistu, v bolni{nici). Ekonomska evalvacija krajinskih sprememb (Renata Slabe-erker, miroslav verbi~) predstavljena je bila raziskava o ekonomskem vrednotenju obmo~ja krajinske zasnove vol~ji potok, ki je pomembna slovenska kulturna krajina na obmo~ju z mednarodno priznano kakovostjo, kot tudi z rekreacijskimi mo`nostmi za obiskovalce in lokalno prebivalstvo.Sekcija C: Analiza podatkov in uporaba informacijaktualni pogledi na analize in uporabe informacij so bili predstavljeni v sedmih prispevkih.Storitveni podatkovni centri v zdravstvu (Rudi hr`i~)v prispevku je avtor obravnaval razloge, mo`nosti in prilo`nosti, ki jih ponuja integracija zdravstvenih podatkovnih baz izvajalcev zdravstvenih storitev na razli~nih ravneh slovenskega zdravstvenega sistema. pod okriljem ministrstva za zdravje ` e nekaj let potekajo dejavnosti informatizacije nacionalnega zdravstvenega sistema. te bi bilo potrebno {e intenzivirati in k sodelovanju povabiti zainteresirano strokovno javnost (podjetja Ikt).Zanesljivost in stabilnost preferenc slovenske populacije do EQ-5D (valentina prevolnik Rupel, marko ogorevc)v zadnjem desetletju se v vedno ve~ji meri pri dolo~anju kakovosti `ivljenja populacije uporabljajo subjektivna vrednotenja zdravstvenih stanj. Uporabljajo se pri izra~unu kakovostnih zdravstveno prilagojenih let `ivljenja v analizah stro{kov in koristnosti. predstavljena analiza vrednosti zdravstvenih stanj je pokazala visoko stabilnost preferenc slovenske populacije do zdravstvenih stanj eq-5d. Prikaz dobre prakse informacijskega sistema nujne medicinske pomo~i  (ale{ jelov{ek, Renata Rajapakse)avtorja sta v prispevku prikazala primer dobre prakse na pilotskem projektu informacijskega povezovanja Snmp zd ljubljana in Re{evalne postaje UkC ljubljana. obe organizaciji sodelujeta pri izvajanju nujne medicinske pomo~i (nmp) na obmo~ju ljubljane, kar AKTUALNO26-2zahteva dobro medsebojno komunikacijo in izmenjavo podatkov. Rezultati so pokazali jasne prednosti na podro~ju produktivnosti dela v nujni medicinski pomo~i, do katerih pridemo z informatizacijo in medorganizacijskim povezovanjem. Nacionalni razpis za izbor najugodnej{ih ponudnikov za izvedbo zdravstvenih programov (dorjan maru{i~, valentina prevolnik Rupel, jakob Ceglar)predstavljen je bil nacionalni razpis za izvedbo dodatnih programov, ki omogo~ajo izbor najbolj{ega ponudnika oziroma ponudnikov specifi~nih zdravstvenih programov s ciljem pove~evati dostopnost na podlagi pove~evanja konkuren~nosti med izvajalci zdravstvenih storitev. Razpis za izbor najugodnej{ih ponudnikov za izvedbo zdravstvenih programov je izvedel zzzS. Epidemiologija in zna~ilnosti samomorilnega vedenja v slovenski populaciji (Sa{ka Ro{kar, tanja kamin, maja zorko, helena jeri~ek klan{~ek, maja Bajt)avtorice so predstavile rezultate {tudije, ki se ujemajo s specifi~nimi teorijami samomorilnega vedenja (sociolo{ke, psiholo{ke itd.) in odpirajo potencialne nove smernice za podro~je preventive samomorilnega vedenja. ve~je tveganje za samomorilno vedenje je bilo prisotno pri lo~enih in samskih ter osebah, ki `ivijo v ruralnih podro~jih. @enske so pomo~ iskale statisti~no pomembno pogosteje kot mo{ki. Samomorilno ogro`eni posamezniki so v primerjavi z nesamomorilnimi posamezniki navajali manj{e socialno omre`je in posledi~no manj{i ob~utek ~ustvene podpore, ni`jo samopodobo in manj{i ob~utek nadzora nad lastnim vedenjem.E-podpora {portni vadbi kot del preventivnega e-zdravstva (Iztok Cukjati, matic megli~, miha valen~i~)predstavljena raziskava je pokazala, da bi z nastajajo~imi storitvami e-zdravja lahko prispevali k ve~ji {portni dejavnosti {ir{e populacije in tako zmanj{ali {tevilo bolezni srca in o`ilja ter po{kodb gibal. Z naprednimi tehnologijami do bolj{ega zdravja in dobrega po~utja (ksenija montani, anja Ristovi~)avtorici sta predstavili razli~ne pristope in metode ter najnovej{e tehnologije, s katerimi v lekarni ljubljana svetujejo in zagotavljajo celovito preskrbo z zdravili in izdelki za zdravje, dobro po~utje ter osebno nego. v lekarni ljubljana so vzpostavili lasten portal CRm in povezali centralni blagajni{ki sistem s CmS na spletu ter vzpostavili SmS lekarno, kjer lahko posameznik prek SmS za nasvet vpra{a farmacevta, ta mu prek posebne aplikacije hitro odgovori. kot javni zavod lekarna ljubljana tudi na ta na~in spodbuja varno in smotrno uporabo zdravil, prehranskih dopolnil   Bilt-ekon organ inform zdrav 2010; (26)1: 1-5	 2ter drugih izdelkov, ki na tak{en ali druga~en na~in vplivajo na zdravje in dobro po~utje posameznika.konferenca se je zaklju~ila  z delavnicama na temo: potrebni pogoji za vzpostavitev in uporabo klini~nih AKTUALNO26-2poti (delavnico je vodil Mircha Poldrugovac) ter kazalci poslovne u~inkovitosti kot orodje managementu bolni{nic (delavnico je vodila Irena Andren{ek-Ferkolj). 

5. konferenca: Od podatkov do informacij v zdravstvu, Ljubljana, 24. november 2009

4. konferenca: Od podatkov do informacij v zdravstvu, Ljubljana, 25. november 2008

http://temena.famnit.upr.si/files/files/Miholic.pdf

5. konferenca: Od podatkov do informacij v zdravstvu, Ljubljana, 24. november 2009

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska

Repository of University of Primorska