Sekloča, Peter

Repository of University of Primorska

347TEORIJA IN PRAKSA let. 43, 1–2/2006no teorijo, ki ji avtorica ostaja zavezanatudi v novejših delih, niso najbolj pre-pričljivi in lahko učinkujejo tudi kot re-produkcije kontradiktornosti države-na-cije. Med nekaterimi drugimi idejami zvečjim političnim potencialom, s kateri-mi poskuša teoretizirati nove modalite-te deteritorializiranega državljanstva, pavelja izpostaviti poskus diskurzivnegapredrugačenja človekovih pravic kot al-ternative aktualnemu ujetju pravic v na-cionalne meje. Tu prevzame idejo, ki joje ubesedil Habermas, o komunikativnireformulaciji prava in človekovih praviciz aktualnega zaprtega sistema v politi-ko, po kateri bodo naslovniki pravicnastopali tudi kot njihovi avtorji. V do-polnilo avtorica izpostavi fenomen de-mokratičnih iteracij (democratic itera-tions), ki jih, skupaj z javnim razpravlja-njem in angažiranjem v delovanju, vidikot možnosti mišljenja in delovanja on-kraj mej države-nacije. Peter SEKLOČAMike WayneMarxism and Media Studies: Key Con-cepts and Contemporary TrendsPluto Press, London 2003, str. 289, $ 23.95 (ISBN 0-7453-1913-0)Ko način produkcije vzpostavljajodružbena razmerja – v sodobnosti greza kapitalistično produkcijo, ki se je po-služuje tudi medijska industrija – nas nepreseneča, da produkti odražajo intere-se kapitala. Kulturna industrija zaradinarave svojih produktov, ki skozi troše-nje pridobivajo lastnosti kulturnih injavnih dobrin, temeljito posega v samo-refleksijo celotne družbe. Mike Waynev svojem delu totalnost družbene real-nosti razbira iz konkretnih manifestacijempirično razvidnih družbenih odno-sov, ki jih mediji kot producenti eko-nomske vrednosti vzpostavljajo in obe-nem kot producenti idej in vrednot tudiutemeljujejo.Avtor s pomočjo del Adorna, Haber-masa, Jamesona, Lukacsa, Gramscija inseveda Marxa uporabi ključne koncep-te marksizma pri analizi medijev in kul-turnih trendov sodobne družbe. Pri tems koncepti družbeni razred, način pro-dukcije, kulturna industrija, država,baza in nadstavba, ideologija in blagov-ni fetišizem poskuša osvetliti proizvod-njo simbolnih vsebin, ki se po Wayno-vem mnenju ne more izogniti temelj-nim nasprotjem kapitalističnega načinaprodukcije. Koncepti so izpopolnjeni inmodificirani v luči vedno spreminjajo-čega se načina razvoja družbe, ki ga Ma-nuel Castells v sodobnosti označi kot»informacionalizem« (angl. informatio-nalism), Wayne pa ga dodatno umesti vkapitalistični način produkcije. S tem seproizvodnja, procesiranje in distribucijasimbolnih vsebin reši tehnološkega de-terminizma, ki mu zagovorniki post-for-dističnih in visokotehnoloških metodproizvodnje tako zelo težko uidejoravno zaradi tega, ker v tehnologiji vidi-jo sile, ki naj bi dokončno opravile zvedno ponavljajočimi se krizami kapita-lizma. Avtor analizo glavnih nasprotijmed delom in kapitalom utemeljuje naprimerih filmov (Bladerunner), televi-zijskih resničnostnih oddaj (Big Brot-her), na dokumentarcih, na položajudelavk in delavcev v računalniški in me-dijski industriji, medijskih korporacijahin na trendih, ki se ne morejo izviti ci-kličnemu nihanju ekspanzij in recesij(globalne) ekonomije.Razred kot družbena in ekonomska348TEORIJA IN PRAKSA let. 43, 1–2/2006pozicija je osrednji koncept marksizma,zato ga avtor uporabi za izhodišče svo-jega raziskovanja. Razred je integralnopovezan z delom in proizvodnjo, čemurpa sodobna potrošniška družba ne na-menja večje pozornosti, zato skozi me-njalna razmerja skrepeni tudi ustvarjal-no delo. Po Waynovem mnenju profe-sionalne medijske delavke in delavcizavzamejo kontradiktorno pozicijosrednjega razreda, ki je razpet med de-lavski razred in kapitaliste. Igralke inigralci, novinarke in novinarji, pisatelji-ce in pisatelji idr. so na temelju svojepozicije »belih ovratnikov« obravnavanikot relativno avtonomni pri svojemdelu, saj se jim v proizvodnem procesusimbolnih vsebin dopušča določena us-tvarjalna in intelektualna svoboda. Zatotudi imajo osrednje mesto pri razvoju indistribuciji idej ter podob realnosti. Po-leg tega so zaradi kompetenc pri osmiš-ljanju sveta in usposobljenosti za inte-lektualno delo v produkcijski procesvključeni tudi kot koordinatorji človeš-kih, logističnih, tehnoloških in kultur-nih faktorjev, ki omogočajo in pospešu-jejo krožno gibanje kapitala, ugotavljaavtor. Medtem ko je kontrola kapitalanad intelektualno delovno silo delomarazrahljana, pa so reprodukcija, distri-bucija in prihodki popolnoma vključe-ni v strukture nadzorovanja, poudarjaWayne.»Kulturalizacija« (angl. culturalisa-tion) medijskih vsebin razgalja temeljnanasprotja med delom in kapitalom tertudi med kapitalom in potrošnjo. Kokroženje kapitala postaja vedno bolj od-visno od produkcije idej in informacij,je odprtje komunikacijskih kanalov insvobodna izmenjava idej osrednja zah-teva za konkurenčnost na trgu, kar pani skladno s hierarhično, zasebno intekmovalno naravo kapitalističnega na-čina proizvodnje. Antagonizem med in-telektualkami in intelektualci, delavka-mi in delavci v kulturi, profesionalnimimedijskimi delavci na eni ter lastniki ka-pitala na drugi strani, se izkristaliziraravno na zahtevah po svobodnem ko-municiranju, ki teži k modificiranju par-tikularnih interesov k skupnemu dobre-mu, kar Wayneovi perpektivi dodajaoptimističen pečat. Primer je lahko ra-čunalniška industrija in zavzemanje zaprogramje z odprto kodo. Velja pa sevprašati, zakaj tukaj večja pozornost ninamenjena tistim medijskim delavkamin delavcem, ki nikakor niso predstavni-ki »belih ovratnikov«, temveč svoje deloprodajajo za kar najnižje, na trgu deladoločene cene. Snemalce, odrske tehni-ke, montažerje idr. je namreč dokaj tež-ko umestiti v tisti novi srednji razred, kipo Bordieuju legitimira postmoderneživljenjske stile potrošniške družbe.Zaradi same pozicije medijev kotvzdrževalcev družbene realnosti, v kate-ri je obstoječe produkcijske odnosekljub antagonizmom potrebno prikaza-ti kot najboljše in edino možne, avtorfokus analize premakne tudi na po-dročje reguliranja kaotičnih in spopada-jočih se sil kapitalističnega načina pro-dukcije, torej na državo, državno regula-cijo in na – s strani države ustanovljene– javne medije. Mnogokrat so javni me-diji obravnavani kot da poskušajo služi-ti interesom, ki niso kompatibilni z inte-resi kapitala. Mike Wayne gre v prete-klost, v dvajseta in trideseta letadvajsetega stoletja, ter pokaže na poli-tični in ekonomski kontekst, za katere-ga je značilna visoka stopnja intervenci-je države, javni mediji pa so se razviliravno po teh smernicah, ki so bile po-stavljene za služenje kapitalističnemurazredu. Navidezno se država vedeneodvisno nasproti posameznim agen-349TEORIJA IN PRAKSA let. 43, 1–2/2006tom kapitala, vendar ne z namenom, dabi služila skupnemu dobremu, temveč,da lahko vzpostavi sistem regulacije, kibo preprečil, da bi notranja nasprotjakapital popolnoma spravila na kolena.Navidezni izstop iz gospodarstva takoomogoča nadzorovanje tekmovanja zaudejanjenje parcialnih interesov velike-ga kapitala, prav tako pa postavitevpravnih okvirov tekmovanja. Na po-dročju javnih medijev se ta pozicijakaže v zagotavljanju visoke stopnjedružbenega konsenza pri ocenjevanjuustreznosti trenutne družbene ureditvein v državni samopromociji. Če posa-mezne države še nekoliko poskušajo re-gulirati domači medijski trg in ga odvr-niti od trenda k monopolizaciji, jim vtransnacionalni ekonomiji to spodletioziroma za to niti nimajo moči, saj sotudi same vpete v hierarhično strukturodržav, multinacionalk in mednarodnihorganizacij, kot so WTO, Svetovna ban-ka idr. Največ kar lahko storijo je, da po-skušajo za svoje kliente pripraviti naju-godnejši izhodiščni položaj za pridobi-vanje globalnega tržnega deleža,osvojljivega le z ekonomijo obsega, karv končni fazi vodi k pojavu oligopolovin monopolov, pojasnjuje Wayne. Ven-dar pa je tudi na nacionalnem nivoju vi-den trend h komercializaciji medijskegaprostora, v katerem je državna regulati-va medijev dopuščena samo še z name-nom legitimacije njene politike.Bralcu taka pozicija odpira vpraša-nje, koliko je javna razprava, torej raz-prava, ki naj bi bila egalitarna, vsem do-stopna in argumentirana, sploh še mo-goča. V družbi, kjer je koncentracijaekonomske in politične moči pogoj jav-nega delovanja, se javna sfera vednokaže v dvojni luči: ohranja fantazmo slu-ženja javnemu interesu in razkrivanjavzvodov moči, hkrati pa že zaradi svojeumeščenosti v družbo, kjer prevladuje»javnost« lastnikov, izkazuje omejendomet razprave. Kritična sporočila seve-da kdaj tudi predrejo meglo medijskihspektaklov, vendar le takrat, ko so nas-protja med kapitalom in delom – oziro-ma med produkcijskimi odnosi – zado-sti pereča. Kar pa ne pomeni, da je si-stem (javnih) medijev in/ali pa konceptjavnosti, ki je vpet med ekonomski inpolitični sistem kapitalistične države inglobalnega reda, že sam po sebi narav-nan tako, da bi omogočal kritiko druž-benih odnosov. To se zgodi mimo siste-ma, sistemu navkljub, ocenjuje Wayne.Zadnji del knjige je zato posvečenvprašanjema dokumentiranja družbenerealnosti in informiranja občinstva. Av-tor se sprašuje, s katerih pozicij lahkorazumemo realnost, če pa je vsaka ob-jektivnost, če že ne zlagana, pa zagoto-vo nemogoča. Wayne z namenom izčiš-čenja pozicij v kritično razpravo o temvprašanju vključi marksizem na eni inHabermasa na drugi strani. Slednjiskozi intersubjektivnost in kvalitativnenačine komuniciranja išče pot do med-sebojnega prepoznanja udeležencevrazprave, v kateri je vsem priznan enaktemelj, iz katerega izhajajo racionalnost,interesi in njihove pravice. Avtor zavza-me radikalnejšo pozicijo in zavrne Hab-masovo razumevanje komuniciranja natemelju »kako« komunicirati, izpostavipa dimenzijo »subjekt – objekt«, v kate-rem ima osrednje mesto vsebina komu-niciranja. Z drugimi besedami, Waynene sprejme razlage, da so interesi kakorkoli primerljivi in pomirljivi: interesi ne-katerih (delavk in delavcev) so posledi-ca zasedanja nižjih nivojev v kapitali-stičnem načinu produkcije, v kateremdominirajo (in ga vzpostavljajo) interesikapitalistov, ki so na višjih nivojih. Tukajni mogoče najti neke vsem sprejemljive350TEORIJA IN PRAKSA let. 43, 1–2/2006pozicije, s katere naj bo družba razum-ljena. Obstajajo le pozicije izkoriščanihin izkoriščevalcev, kar delavski razredpostavlja za nosilca sprememb na teme-lju njegovega položaja v družbeni struk-turi. Ta položaj zaradi določene razred-ne pozicije delavskim zahtevam sicerne podeljuje univerzalne veljavnosti,vendar pa delavski razred lahko zahtevapriznanje svoje univerzalne potencial-nosti, ki je utemeljena na obstoju objek-tivnih družbenih pogojev za osvobodi-tev izpod jarma izkoriščanja, dokazujeWayne.Avtor seže še na mnoga področjamedijske produkcije, vse z namenom,da bi kar najbolj jedrnato predstaviluporabnost temeljnih konceptov mark-sizma v medijskih študijah. In to muskozi natančno pojasnjevanje izvorakonceptov nedvomno uspeva. Aplikaci-ja na primere še dodatno zbistri bralčevpogled in razumevanje nasprotij, ki zaz-namujejo način kapitalistične produkci-je simbolnih vsebin, ki smo ji priča tudiv sodobnosti. Knjiga je zato dragocenprispevek in (predvsem) uvod k mark-sistični analizi medijev in preko njihvzpostavljajočih se družbenih odnosov,vendar pa avtor seže tudi globlje, ko sedotakne temeljnega vprašanja razliko-vanja med navideznim in dejanskim vmedijski produkciji.Franc TRČEKLeszek Kołakowski Mini predavanja o maksi zadevahŠtudentska založba, Knjižna zbirka Cla-ritas, Ljubljana 2004, str. 314, 4.650,00SIT (ISBN: 961-6446-78-9) Večina mini esejev o maksi zadevah,ki so predstavljeni v recenzirani zbirkiesejev, je bilo izvirno napisanih za tele-vizijsko predstavitev avtorjevih pogle-dov na številne pomembne plati člove-kovega bivanja in družbenega delova-nja trenutno verjetno nabolj znanegapoljskega filozofa, esejista in pisatelja.Eseji so bili v obliki dvanajstminutnihoddaj predstavljeni na poljski televiziji.Sočasno pa jih je tudi enkrat tedenskoobjavljala Gazeta Wyborcza. Naknadnoso eseji, zbrani v treh (sezonskih) zbir-kah, izšli v poljskem izvirniku še v knjiž-ni obliki. Ob knjižnih izdajah je avtorpo lastni presoji dodal še v vsako zbirkopo dva, tri eseje, ki so bili prvotno ob-javljeni drugje ali predstavljeni kot vab-ljena javna predavanja.Pred nami je torej zbirka enainštiri-desetih esejev, ki se na duhovit, avtor-sko značilen način, ukvarjajo dobesed-no z večino pomembnejših vprašanj na-šega bivanja in delovanja. Seveda jenemogoče v kratki recenziji povzeti ve-čino tem, kaj šele duhovitih opazk inugotovitev, ki nam jih predstaviKołakowski. Za ponazoritev pa lahko lenaštejemo, kako zelo široke tematike seloteva. Tako, ob drugem, v esejih piše ooblasti, slavi, kreposti, kolektivni odgo-vornosti, nasilju, dolgčasu, Bogu, seksu,rekordih, nevoščljivosti, pogrebih … Obtem naštevanju se bralec recenzije goto-vo vpraša, kako je mogoče pisati o takoširokem razponu tem, ki sega od temelj-nih podstati biti pa vse do profanosti

Mike Wayne: Marxism and Media Studies: Key Concepts and Contemporary Trends Pluto Press, London 2003, str. 289, $ 23.95 (ISBN 0-7453-1913-0)

Repository of the University of Ljubljana

https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=716&dn=

Mike Wayne: Marxism and Media Studies: Key Concepts and Contemporary Trends Pluto Press, London 2003, str. 289, $ 23.95 (ISBN 0-7453-1913-0)

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska

Repository of the University of Ljubljana