Florjančič, Viktorija

Repository of University of Primorska

2. slovenski MoodleMootviktorija sulcˇi cˇUniverza na Primorskem, SlovenijaMoodle, odprtokodno ucˇno okolje, postaja vse bolj razširjeno inpriznano. V Sloveniji že od leta 2006 deluje skupnost moodle.si, kipovezuje uporabnike Moodla v Sloveniji. Pobudnik moodle.si sku-pnosti je prvo srecˇanje uporabnikov Moodla organiziral lani, letospa so se uporabniki Moodla srecˇali na 2. mednarodni moodle.sikonferenci. Konferenco MoodleMoot je v sodelovanju s Centromodprte kode Slovenije, Artesio in Šolo za ravnatelje organiziralCenter za e-izobraževanje Fakultete za management Koper. V pri-spevku predstavljamo potek in vsebino 2. mednarodne moodle.sikonference.Kljucˇne besede: MoodleMoot, Moodle, moodle.siUvodCenter za e-izobraževanje Fakultete za management je slovenskeuporabnike Moodla, odprtokodnega ucˇnega okolja (http://www.moodle.org), povezal v t. i. skupnosti moodle.si decembra 2006.Moo-dle – sistem za podporo ucˇenja (lms – Learning Management Sy-stem), se predvsem uporablja za podporo ucˇenja in poucˇevanja, pod-pira pa tudi sodelovanje razlicˇnih skupnosti. Tako se Moodle upo-rablja za podporo skupnosti Moodle uporabnikov po celem svetu,tudi v Sloveniji (http://www.moodle.si). Število slovenskih uporab-nikov Moodla iz leta v leto narašcˇa: konec avgusta 2007 je uradnastran Moodla (http://moodle.org/sites/) beležila 121 Moodle name-stitev v Sloveniji (Sulcˇicˇ 2007, 267), avgusta 2008 smo beležili že 158.Povecˇuje se tudi število uporabnikov skupnosti moodle.si, saj skup-nost letos šteje že 650 registriranih uporabnikov (v letu 2007 jih jebilo »le« 236). Narašcˇanje števila uporabnikov Moodla in ustano-vitev skupnosti moodle.si sta nas že v letu 2007 vodila k organiza-ciji 1. moodle.si konference (vecˇ v Sulcˇicˇ 2007, 267–272), oziromaMoodleMoot-a kot takšna srecˇanja uporabnikov in razvijalcem Mo-odla imenujejo po svetu (http://docs.moodle.org/en/MoodleMoot).Marca 2008 so bili MoodleMoot-i v Nemcˇiji in Skandinaviji, maja pav Franciji, Italiji in Belgiji. Junija meseca so se poleg slovenskih upo-rabnikov Moodla na MoodleMoot-ih srecˇali še uporabniki Moodla vzda. V Ameriki so bila srecˇanja kar na treh razlicˇnih lokacijah: v SanFranciscu, New Yorku in Oklahomi. Avgusta so svoje izkušnje izme-njavali cˇilenski uporabniki Moodla, do konca leta 2008 pa se bodomanagement 3 (3): 291–293 291Viktorija Sulcˇicˇuporabniki Moodla v oktobru lahko srecˇali še v Avstriji (septembra),Avstraliji, Braziliji, Novi Zelandiji, Omanu, Italiji, Veliki Britaniji inŠpaniji (Moodle.org in MoodleMoot.org).Potek 2. mednarodne konference moodle.siUspešna izvedba 1. nacionalne konference moodle.si maja 2007 (vecˇo konferenci na http:/moodle.si/), je vodila k organizaciji in izvedbidruge konference, tokrat s širitvijo v mednarodni prostor. Na osnoviizkušenj preteklega leta smo se odlocˇili, da konferenco izvedemo venem dnevu, njena struktura pa ostane enaka lanskoletni.V imenu organizatorja – Centra za e-izobraževanje Fakultete zamanagement Koper, je udeležence konference pozdravila doc. dr.Viktorija Sulcˇicˇ, prodekanja za izobraževanje na dodiplomski šoli. Vplenarnem delu je Tomi Dolenc iz Arnesa predstavil dejavnosti napodrocˇju informatizacije slovenskega šolstva, predvsem dejavnostiv okviru posodabljanja slovenskega izobraževalnega omrežja (sio).Predstavitev je bila za vseh 66 udeležencev konference zanimiva inaktualna. Udeležence je pritegnila še predstavitev Janeza Cˇacˇa z Mi-nistrstva za šolstvo in šport o stanju na podrocˇju e-gradiv. Cˇacˇ jepredstavil rezultate dosedanjih razpisov ter dejavnosti na podrocˇjue-gradiv v prihodnje. Udeleženci konference so prejeli še zloženkoe-gradiv, ki jih je v zakljucˇenih projektih financiralo Ministrstvo zašolstvo in šport. Diskusija o uporabi e-gradiv v primarnem in sekun-darnem izobraževanju se je nadaljevala še v okviru sekcije z imenom»UporabaMoodla pri izobraževanju otrok in mladine«. Razpravo o e-gradivih so udeleženci nadgradili še z razpravo o možnostih uporabeodprto kodnih rešitev v šolstvu. Razprava je potekala pod okriljemcoksa (Centra za odprto kodo Slovenije – http://www.coks.si), soor-ganizatorja konference moodle.si in spodbujevalca razvoja in upo-rabe odprtokodnih rešitev v Sloveniji.Vzporedno s sekcijo, ki je bila namenjena prvenstveno uporabiMoodla ter drugih odprtokodnih rešitev med mladimi, se je odvi-jala predstavitev izkušenj in primerov dobrih praks pri izobraževa-nju odraslih. Na konferenci so bili predstavljeni prispevki ucˇiteljevtreh slovenskih univerz – Univerze na Primorskem, Univerze v Ljub-ljani in Univerze v Mariboru. Moodle se uporablja tudi za podporoneformalnih oblik izobraževanja.V popoldanski sekciji »Razširitve Moodla« so uporabniki Moodlapredstavili nadgradnje in prilagoditve Moodla za svoje potrebe. Naj-vecˇ pozornosti glede na vsebino in nacˇin izvedbe, je bilo namenjenomednarodni sekciji z imenom »Between Real and Second Life®«. Vsekciji sta bila prispevka dr. Petra Purga in dr. Viktorije Sulcˇicˇ pred-292 management · leto 32. slovenski MoodleMootstavljena na prizorišcˇu konference v Kopru. Zavod Artesia iz Ljub-ljane, soorganizator konference moodle.si, je v sodelovanju s podje-tjem Tovarna idej Maribor poskrbelo za vzpostavitev prizorišcˇa kon-ference moodle.si v navideznem svetu 3d, imenovanem Second Life,ter za prenos predstavitev v Second Life. Skozi Second Life so se vrealno prizorišcˇe konference vkljucˇili trije referenti iz tujine. Gian-nina Rossini iz Velike Britanije je predstavila delovanje skupnostiSloodle. Sloodle (vecˇ na http://sloodle.org/), projekt, ki povezuje de-javnosti v Second Life-u z Moodlom, je bila obenem osrednja temaprispevka Angleža dr. Daniela Livingstona. Navdušenje udeležencevpa nedvomno požel Chris Surridge iz Južne Koreje, ki je predsta-vil možnosti uporabe Second Life-a v izobraževanju. Dober prikazmožnosti uporabe Second Life-a v izobraževanju kot tudi podporisodelovalnega dela med udeleženci iz razlicˇnih kulturnih okolij jebila že sama izvedba mednarodne sekcije »Between Real and SecondLife®«.ZakljucˇekVsakoletno srecˇanje uporabnikov Moodla – MoodleMoot, postajapraksa v okoljih, kjer ima Moodle podporo v lokalnem okolju. Cen-ter za e-izobraževanje Fakultete za management v okviru Centraodprte kode Slovenije ter prek skupnosti moodle.si skrbi za podporouporabnikov, predvsem ucˇiteljev, Moodla v Sloveniji. Prek skupno-sti moodle.si si lahko vsi uporabniki naložijo prevod uporabniškegavmesnika ter navodila za uporabo Moodla za študente/ucˇence inucˇitelje. Praksa zadnjih let, ter izvedba 1. nacionalne moodle.si kon-ference je pokazala, da je za širitev uporabe Moodla v Sloveniji ko-ristno, cˇe se vsi, ki jih Moodle zanima, enkrat letno srecˇajo na t. i.MoodleMoot-u. Takšno srecˇanje je idealna priložnost za izmenjavoprimerov dobre prakse ter medsebojno druženje in spoznavanje.Tudi letos se je organizator konference odlocˇil, da po 1BCod posa-mezne kotizacije nameni razvijalcem odprtokodnega ucˇnega okoljaMoodle.Zbornika prispevkov obeh konferenc in galeriji slik konferenc sodostopni prek moodle.si skupnosti (http://www.moodle.si). Na sple-tišcˇu moodle.si skupnosti bo objavljeno tudi povabilo na 3. medna-rodno moodle.si konferenco, ki jo bomo organizirali spomladi 2009.Vabljeni na 3. slovenski MoodleMoot in v skupnost moodle.si.LiteraturaSulcˇicˇ, V. 2007. Skupnost Moodle v Sloveniji.Management 2 (3): 267–272.številka 3 · jesen 2008 293

2. slovenski MoodleMoot

https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=266&dn=

2. slovenski MoodleMoot

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska