Sitar-Žerdin, T.

T. Sitar-Žerdin

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia

FINTEGRAGIJA MEJNIH IN LAZJE UMSKO MANJ RAZVITIHUEENCEV V OSNOVNE SOIESitar - Zerdin TerezaLjubljanaV SR Sloveniji opaZamo teznjo povkljubevanju mejnih in laZje umskojmanj razvitih (LUMR) ubencev v red-ne osnovne Sole (OS) od leta 1972dalje. Tega leta je osnovno Solo s pri-lagojenim programom (OSPP) obisko-valo 2,500/o udencev celotne osnovno-Solske populacije. Do Solskega leta1981 /82 se je odstotek znizal na1,890/0. Vendar pa je od teh le 630/oudencev diagnosticiranih kot LUMR,ostali pa kot mejno inteligentni. Pri-merjava med posemeznimi obdinaminam pokaZe velike razlike od 0,660/ov obidni Mozirje do 6,440lo v GornjiRadgoni, kamor sodi tudi podru6je, kije v Sloveniji socijalno-ekonomsko inkulturno med najmanj razvitimi. VLjubljani je bilo minulo Solsko letovkljudenih 1,050/o vseh Soloobveznihotrok.V Solskem letu 1979/80, ko smopristopili k raziskovalni nalogi je OSobiskovalo 288 razvr5denih (kategori-ziranih) udencev, beprav smo teore-ti6no - po normalni distribuciji -pridakovali, da je le-teh preko 1000.Cilj raziskovalne naloge je bil pri-merjati uspe5nost vzgoje in izobraZe-vanja razvr5denih udenicev OS in OSPP v Solskem znanju, sociometridnihvanja razvr5denih ubenicev OS in OSodnosih, mnenjih udencev, stra5ev inuditeljev.Stou6ni radUDK: 367.4V celotnem vzorcu je bilo 305 raz-vrS6enih u6encev, od tega 134 v eks-perimentalni skupini (e. s. - udenci OS)in 171 v kontrolni skupini (k. s. - uden-ci OSPP). Udenci e. s. so v dasu zbi-ranja podatkov obiskovali pouk na 76OS v 25 slovenskih obdinah. Udencek. s. smo izbrali na devetih OSPP, kise nahajajo na istih geografskih pod.rodjih.Skupini smo strukturno izenadili pospofu, starosti, osnovni diagnozi, za-poslenosti star5ev, tipu druZine in so-cialno patolo6kih pojavih v druZini.Dedkov je bilo 620/0, starost od I do14 let, 55070 jih je komisija za razvri-danje diagnosticirala kot LUMR, ostalipa so bili razvr5deni kot mejno inteli-gentni. lz popolnih druZin jih je bilo71010, nekoliko manj kot polovica u-dencev je Zivela v druZinah s soci-alno-patolo5kimi pojavi.Pri raziskavi smo uporabili nasled-nje merske instrumente:- vpra5alnik o udencu (osnovnepodatke o udencu smo drpali izizvida in mnenja komisije zarazvr56anje)- vpraSalnik za udence- vpra5alnik za starSe- vpra5alnik za uditelje- naloge objektivnega tipa za os-novne izobraZevalne predmete- sociometridno anketo269SITAB-ZERDIN T. lntegracija mejnih in . . .Defektologija, Vor 18 t1982), 1-2, 269-273REZUTTATI RAZISKAVE1. Naloge objektivnega tipa (testiznanjaJS testi znanja smo zajeli snov os-novnih izobraZevalnih predmetov (ra-dunstvo, slovenski jezik, spozgavanjenarave in druZbe (SND), spoznavanjenarave (SN) in spoznavanje druZbe(SD1. prlone smo izbrali iz snovi. kiPP, vendar pa se ta snov ne obravna-va na obeh tipih Sol v istem razredu.je sestavni del programov OS in OSUdenici so resevali naloge glede nastarost (n. pr.: 7 - I let stari udenciso re5evali naloge za 1. razred OSpp).Testi znanja iz SND, SD in SN so biiisestavljeni iz nalog izbirnega tipa, do-polnjevanja in urejanja. Naloge so bi-fe todkovane. Z enim delom nalogsmo preverjali jnanje, z drugim delompa sl<lepanje in uporabc znanja.Pri radunstvu je bilo za izhodi5desestavljanja nalog poznavanje Etevil-skega obsega od 10 do 100.000 z cJe-cimalnim zapisom in radunskimi cce_racijami.Pri slovenskern jeziku smo v f . in2. razredu preverjali znanje branja inpisanje po nareku. V 3. in 4. razredusmo poleg hitrosti in pravilnosti bi-a_nja preverjali Se razu,mevanje prebra_nega besedila ter pisane odgovore navpraSanja. Od 5. razreda dalje smovkljudili 5e znanje in Uporabc cri.:na-tike in delno poznavanje literature.Rezultate nalog smo z radunalni-Sko obdelavo primerjali po 14 varian-tah in sicer globalno O5: OSpp, niZjastopnja {1 .-4. razredJ: vi5ja stopnja(5. - 8. razredl, po posameznih pred-metih {radunstvo, slovenski jezik,SND, SN, SD) ter po diagnozi (LUMR:mejni). Pri tem smo uporabili Sttu-270dentov (t) test na podlagi testiranjarazlik srednje vrednosti primerjanihpopulacij.Glavna hipoteza naloge je bila po-trjena. Bazvr5deni mejni in LUMRudenci, ki obiskujejo OSpp ne dose-gajo statistidno pomembno bolj5ih re-zultatov kot udenci z enakimi umski-mi sposobnostmi ki obiskujejo OS,vendar pa so dosegli 26,50/o bolj5erezultate.Po razdelitvi udencov na niZjo invi5jo stopnjo po smo dobili naslednjerezultate:Razvr5deni mejno in LUMR udenci.ki obiskujejo OSpp od 1. do 4. razrc_da so dosegli 10,80/0 boljse rezultatekot primerjana skupina O5. Udenci od5. cio B. razreda OSpp pa so dosegliza 39,7010 bolj5e rezultate kot njhovirazvr56eni vrstniki v O5, ker pa jetudi statisti6no pomembno bolidi re-zultat. Dobijeni rezultati "o rkludalos trditvami Goldsieina, Jordana inMossa (19621, ki so izjavili, da morabiti mentalno retardiran otrok vsaj dti-ri leta v specialni obravnavi, da sorezultati vidni.NajslabSe rezultate so doseoliudenci 1. razredov OSpp, od 2. razic.da dalje pa je opazen trend porastarazlik v prid OSpp. Vzrok za slabSeuspehe v niZnjih razredih je gotovotudi v sestavi le-teh, saj se vkljucijovanje le tisti udenci, ki imajo izrazi-teje zniZane sposcbnosti. Pri naknad-nem primerjanju e. s. in k. s. pa smo5e ugotovili, da je v slednji S3,20ltludencev s kombiniranimi spremnimimotnjami, v e. s. pa inh je le 3 ,go,,e.Tudi v spremnih motnjah or-ganskegaznad,aja je razlika. V OSpp ima tovrst-ne motnje preko polovica udencov, vOS pa 36,5%. To so nedvomno po-membni dejavniki, ki so vplivali naSITAB-zERDfN T. Integracija mejnih in . . .Defektoioglja' Vol. rd (1982), 1-2,260-213rezultate, ki pa jih v izboru skupinni bili mozno eliminirati.Zanimive so tudi primerjave rezul-tatov testov znanja med skupinamapo predmetih.V radunstvu so udenci OSPP do'segli za 360f0 boljse rezultate kotudenci OS. Rezultat je tudi statisti6-no pomembno bolj5i. Dobre rezultateiz radunstva povezujemo z uvedbomodergnzacije radunskega Pouka vOSPP, saj so rezultati v razredih, kijih modernizacija v dasu testiranja 5ena zajela, znatno slab5i.Pri slovenskem jeziku so udenciOSPP dosegli podobne rezultate kotudenci OS. Bili so le 6,20/s bolj5i, vniZjih razredov pa precej slab5i, kerpovezujemo s pogostimi motnjami vi'zuelne in auditivne percepcije ter vi-zuelno-motoridne koordinacije, kot po-sledice pogostej5ih organskih sprem-nih motenj pri udencih OSPP. lstodas-no pa nam te ugotoviwe narekujejopotrebo po izpopolniWi metodike slo-venskega jezika ter vedjega povdarja-nja ustnega in pisnega izralania. PriSND od 1.-4. razreda so u6enci OSPP dosegli 16,20/s bolj5e rezultate, kerpa statistidno ni pomembno bolj5i re-zultat. Pomembno bolj5e rezultate paso udenci OSPP dosegli iz predmetovSN (39,7%) in SD (ss,7%) od 5. do8. razreda.Pri vseh predmetih je opazno na-ra5denje razmerja rezultatov od niZjihk vi5jim razredom v prid OSPP.V raziskavi smo previrjali tudi vplivinteligentnosti (osnovne diagnoze) narazmerje rezultatov testov znanja medobema tipoma 5ol. lz Prakse nam jeznano, da sam lQ, ki je bil osnova zadelitev v skupino LUMR in mejno in-teligentnih, ni merilo u6endeve uspe5-mosti. Na uspeh vpliva 5e niz drugihdejavnikov od socialnega okolja, sti-mulacije, pa do spremnih motenj.Primerjali smo udence obeh 5olglede na intelektualne sposobnosti vceloti ter razdeljeno na niZjo in vi5jostopnjo. V vseh variantah je bila spre-jeta nidelna hipoteza. Razlike med sku-pinama niso bile statistibno pomemb-ne. Udenci na vi6ji stopnji so sicerdosegli presej bolj5e rezultate (LUMR-390/s, mejni-40,201i kot udenci OS, ven-dar je distribucije rezultatov zelo 5i'roka od skrijno dobrih do skrajno sla-bih.2. VpraSalniki za udence, star5e inuditeljeZ vpra5alniki za udence smo zbraliodgovore le-teh o po6utju v Soli, o od'nosu do Solskih predmetov, uditeljevin so5olcev ter o pre2ivljanju prostega6asa. Ved udencev OSPP je odgovori'lo, da se v Soli podutijo dobro ali zelodobro, toda s primerjano skuPino nibilo statistidno pomembnih razlik. Za'nimivi so rezultati, iz katerih spozna-mo odnos do Solskih predmetov. Uden'ci OS imajo radi telesno vzgojo, nemarajo pa radunstva, slovenskega iezi-ka in tehnidne vzgoje. Udencem OSPPje najljubsi predmet ravno radunstvoin tehnidna vzgoja, odklanjajo pa glas-beno vzgojo. Prijateljski odnos do so-Solcev in uditeljev je v OSPP izkazanve6krat, vendar z OS ni statistidno po-membnih razlik. Udenci OS imajo.manjprostega dasa, ved se u6ijo, Pa tudipri domadem delu star5em ved Poma'gajo. Med poukom jim uditelji ne po-magajo veliko, imajo pa pogosteje do-polnilni pouk in organizirano pomodso5olcev. Tudi star5i in sorodniki jimpri u6enju pomagajo v vedji meri.tt271SITAR-2ERDfN T. Integracija mejnih in...Defektologija, Vol. 18 (19g2). 1_1,269__219U6enci OSPP so pogosteje vkljudeniv razlidne interesne dejavnosti, medpoukom jim uditelji ved pomagajo,medtem ko se starsi z njimi ukvarjajomanj.Uditelji na OS pouka ne diferenci-rajo, niti ga ne individualizirajo, tem-ved razvr5denemu udencu najpogoste_je nudijo le individualno pomod. lz tehodkritih izjav uditeljev lahko sklepamo,da je individualizacija in diferencijaci_ja pouka v danih pogojih Se vedno lelep onadelo, ki pa ga v praksi ni moZ-no izvajati. Za posamezne u6ence paso uditelji izjavili, da pre5olanje zanjeniti ni potrebno.Z vpra5alniki za starSe smo dobilivpogled v njihov odnos do ene alidruge oblike izobralevanja, rnnenja ouspeSnosti otrokovega Solanja, o otro-kovih odnosih do so5olcev in obratnc,mnenja o uditeljih in o otrokovih per-spektivah. Star6i udeucev OS so biliv svojih mnenjih zelo medli, ubi:.ali sosrednjo pot oziroma se niso opreCelje-vali. Star5i, katerih otroci so najprcjobiskovali OS in se nato pre5olali, sose o pre5olanju vsi, razen enega, izra-zili pozitivno. Menijo, da je potrebno,da se otroci izobralujejo v posebnihorganizacijah, da i,majo njihovi otrocitako bolj5i Zivljenjske perspcktive, vvedini tudi izjavljajo, da se njihovi ot_roci na OSPP podutijo bolj5e kot sose na OS.3. Sociometridna anketaS pomodjo sociometridne anketesmo ugotavljali pozitivni in negativniizbirni status udencev ter indeks reia-tivne popularnosti. Z obdelavo anketsmo ugotovili, da razvr5deni udenci, kiobiskujejo redno OS v svojem iolskenrokolju niso zaZeleni, deprav pa so272med njimi tudi posamezniki, ki v svoj-ih razredih izstopajo po priljubljenosti,vendar pa vzrokov Iako za pozitivni kotnegativni status nismo razlikovali.Medsebojnih prijateljstev v OS prak-tidno ne gojijo. Med njimi je velikotakih, ki niso prejeli nobenega ne po-zitivnega ne negativnega glasu. so to-rej izolirani.SKLEPCilj raziskave, ki je zalela B0S raz-vr6denih mejnih in LUMR udencev jebil primerjanje uspe5nosti vzgoje inizobraZevania v OS in v OSpp v neka-terih elementih.Globalna primerjava znanja ni po-kazala statistidno pomembnih razlil<.Bazlika v znanju pa se iz leta v letopoveduje v wrid OSPp in je za samovi5jo stopnjo tudi Ze statistidno po-membna. Posebno dobri rezultaii sopri radunstvu, kar potrjuje uspeh mo-dernizacije radunstva v OSpp. Slab us-peh v slovenskem jeziku v OSpp panarekuje potrebo po temeljitej5em vmetodiko pouka slovenskega jezika.RazvrSdeni udenci na OS se tam Do-dutijo le nekoliko slab5e kot njihovivrstniki na OSPp, z delom in udenjemso bolj obremenjani, prav tako njihovistar5i. To pomeni, da so pri udencihOSPP 5e neizkori5dene kapacitete, da-sovna rezerva, star5i pa so sk"h zasvoje otroke v prevexnkn meri prepu_stili 5oli. StarSi, katerih otroci so sepre5olali na OSPP so zadovoljnji z ot-rokovim in svojim podutjem, uspeho,motrok in perspektivami. Stai.Si, ki seza pre5olanje niso odlocili, so v vedi-ni osve5deni o slabih otrokovih per-spektivah, otrok pa v vedini primerovniso pre5olali zaradi oddaljenosti, vnekaterih va5kih Solah pa je tudi samoSITAR'2EBD|N T. Integracija me,nih in . . .Defektologija, Vol. 18 (1982), 'l-2' 269-213po 12 otrok v razredu. Uditelji v OSrazvrsdenim udencem individualno po-magajo predvsem pri dopolnilnem po-uku. Sociometrieni status razvr5denihudencev v OS ni ugoden.S sodelavci prn raziskavi smo sezavedali, da je na rezultate vplivalamnoZica dejavnikov, katerih nismomogli kontrolirati oziroma jih odstra-niti, zato moramo na rezultate gledatiizkljudno s to rezervo. Kljub temu pamenimo, da bi odgovor o primerjanjuvzgoje in izobralevanja razvr5denihudencov v OS in v OSPP nekoliko do-polnili, de bi raziskavo nadaljevali insicer med Ze zaposlenimi, kjer bi seeni in drugi sredali v enakih delovnihin socialnih pogojih.INTEGRATION OF BORDERLIIVE AND MILDLY MENTALLY RETARDEDPUPILS INTO REGULAR SCHOOLSSUMMARYThe ai,m of this inoestigation rDas to studg the,'st ccess of education of bor-derline and mild.IA mentallg retard,ed, pupils attending regular schools and th'oseattending regular schools toith speciallA ad,apted prograrns. The sarnple consisted'of 305 borderline and rnilglA mentalhs retard,ed pupils.There utas no statisticallg significant difference betuseen the ttoo groups olpupils in their school achieuement ushen results of total groups of pupils wereanalgseil. House'uer, tohen the school achieoernent of the ttoo groups ol subjectsuas analgsed in regard to the grad.e the pupils attenileil, it uas tound that pupilsattending regular schools with adapteil prograrns are rnore successful the higherthe grade theg attended, and especiallA in mathematics. Their success in tests oISlouenian language l.uas rather poor, uhick points to the need of modification olmethod,s of teaching of this subject. Parents of pupisl atteniling regular schoolswith ad.apted prograrns are satisfiecl with the success and perspectioes fot theirchigilren. On the other hand, parents ol mild,IU mentalla retard,ed chililren atten-d,ing regular schools are not sattsfi,ed uith the perspectiues tor their childdren.The sociometric status of these children is also rether lotts.273

Integracija mejnih in lažje umsko manj razvitih učencov v osnovne šole

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia