Dolgoročna elektronska hramba v e-upravi – primer Slovenije

Abstract

The use of information and communication technology and its widespread presence cause a vast amount of data to be created in the public and private sectors every day. The widespread presence of e-government sites, services and communication in the developed world add even more data. This digital data does not only represent the accountability and reliability of the processes, steps and decisions taken by organisations, but also a source of information for future generations. This paper discusses the issue of long-term digital preservation with a special focus on long-term digital preservation in public administration. It analyses problematic issues, current development trends in this area, and principles and solutions that can be found around the world. The paper focuses on Slovenia as one of the EU countries that has most effectively developed its e-government during the last decade. It analyses the situation in Slovenia through legal, organisational and other changes that have appeared over the last few years, and considers this as a model for possible long-term digital preservation. To describe the situation for digital preservation in Slovenian public administration, the results of empirical research made in 2007 are used. The paper uses theoretical background from the field of digital preservation and empirical results to show the important link between e-business, e-government, e-governance and digital preservation. It demonstrates that since Slovenian public administration has strictly specified business processes, the task of implementing digital preservation is much easier. The same concepts can be transferred to the private sector in Slovenia or anywhere else in the world.Vsakodnevna in globalna uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije povzroča nastajanje ogromnih količin podatkov v elektronski obliki, ki se pojavljajo tako v javnem kot v zasebnem sektorju ter v zasebnem življenju posameznika. Na področju javne uprave elektronski portali, elektronske storitve, komunikacije ter druge aktivnosti in moderne rešitve e-uprave povzročajo ne samo nastanek velike količine podatkov, temveč predvsem vprašanja glede njihove verodostojnosti ter hkrati zanesljivosti procesov v katerih so bili ustvarjeni. Ti elektronski podatki ne predstavljajo le dokazov za odločitve in korake posamezne orgaOrganizacija, Volume 43 Research papers Number 2, March-April 2010 75 nizacije, temveč dolgoročno tudi pomembnih vir informacij za bodoče generacije. Zato ima njihov kratkoročna in dolgoročna hramba izreden pomen za organizacijo, javno upravo in državo kot celoto. Članek obravnava področje dolgoročne elektronske hrambe s posebnim poudarkom na njeni uporabi v javni upravi. Analizira problematiko dolgoročne elektronske hrambe, trenutne razvojne trende in koncepte ter rešitve, ki jih opažamo v svetu. Članek se osredotoči na slovensko javno upravo in na Slovenijo kot članico EU, ki je v zadnjih letih na področju razvoja e-uprave dosegla zavidljive rezultate. Analizira se situacija v Sloveniji skozi pravne, organizacijske in druge spremembe, ki so se zgodile v Sloveniji na tem področju v zadnjih letih in jih analizira kot možen model razvoja dolgoročne elektronske hrambe v državi in njeni javni upravi. Za opis stanja v Slovenski javni upravi so uporabljeni rezultati empirične raziskave iz leta 2007. Članek uporabi teoretično podlago s področje dolgoročne elektronske hrambe in rezultate empirične raziskave, da pokaže povezavo med e-poslovanjem, e-upravo in e-hrambo. Demonstrira in dokazuje, da je slovenska javna uprava na dobri poti do učinkovite uporabe dolgoročne elektronske hrambe v njenem poslovanju, saj je njeno poslovanje (tako s klasičnega kot elektronskega vidika) dobro urejeno z natančno definirani poslovni procesi. Le uspešno urejeno (e-)poslovanje je namreč garancija za uspešno dolgoročno elektronsko hrambo. Enak koncept in model razvoja bi bil tako lahko uporabljen tudi v slovenskem zasebnem sektorju ali kjerkoli drugje v svetu