Angela Svenšek

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia

t73Zaprimljeno: 20. 9. 2004.UDK:376.5PRIKAZ PROJEKTAINKLUZIVNA VZGOJA UEENCBV ROMOVNA OSNOVNI SOLI BELTINCIUVODRomi so nomadsko ljudstvo, ki je prodrlo vEvropo Ze pred 14. stoletjem. Predniki Romov sopri5li v Prekmurje preko madZarskega ozemlja. Vnaselju Beltinci Zivi pribliZno 60 Romov, kamor sose preselili po drugi svetovni vojni.Pred dvema letoma smo se odlodili, da zadne-mo z izvajanjem inovacijskega projekta Inkluzivnavzgoja udencev Romov na razredni stopnji, ki namga je v letu 2002 odobrilo in sofinanciralo Mini-strstvo za Solstvo znanost in Sport.Na na5i Soli imamo v 5ol. letu 2003/04 skupno718 udencev, od tegaje l8 udencev Romov naraz-redni stopnji. Tako kot vedina romskega prebival-stva v Sloveniji, Zivijo tudi na5e romske druZineizolirano od preostalega prebivalstva, na robu na-selja Beltinci. Imajo niZji bivalni standard, nobe-den od starSev ni zaposlen,izobrazbena raven jezelo nizka. Dolgoletni napori, prizadevanja pri deluz Romi in iskanje najrazlidnej5ih pristopov so pri-na5ali rezultate, vendar so spremembe vidne nadalj5i rok.Angela SvenSekuniv. dipl. sociologinja - usm. za socialno deloPRIKAZ PROJEKTAProjektna skupina v sestavi notranjih dlanov(uditelji, svetovalna sluZba) in zunanji partnerjismo na osnovi izhodiSd, da:- udenci Romi prepogosto ponavljajo razred,- pogosto begajo izrazredov,- na zadetku Solanja ne obvladajo udnega sloven-skega jezika,- socializacija poteka zelo podasi- star5i se preslabo vkljudujejo v nzlitne oblikesodelovanja s Solooblikovali naslednje cilje projekta:- inkluzirati Rome v delo in Zivljenje Sole,- privzgojiti higiensko zdravstvene in udne nava-de,- apelirati na lokalno skupnost, da se romske otro-ke vkljuEi v VVO vsaj dve leti pred vstopom v5olo,- preizkusiti nove, primernej5e oblike dela v od-delkih in izven (v okviru dodatnih ur),POVZETEKRomi so v Republiki Sloveniji opredeljeni kot etnitna skupnost, ki zaradi kulturne, ekonomske insocialne zaostalosti zahteva kompleksno obravnavo.Zakon o OS (tLr.llst RSS, it l2/96, 33/97, 59/2001) v drugem tlenu navaja, da so cilji osnovno-iolskega izobraievanja tudi vzgajanje za medsebojno strpnost, spoitovanje drugatnosti in sode-lovanje z drugimi, spoitovanje tlovekovih pravic in temeljnih svoboiiin in s tem razvijanje spo-sobnosti z.a iivljenje v demokratitni druibi; omogotanje osebnostnega razvoja utencev v skladuz. njihovimi sposobnostmi iz zaktnitostmi razvoja.Ob upoitevanju pravice do drugatnosti Romov jim je potrebno pripraviti prilagojene programein fl e k s ib i lne ob like v zgoj no - izo b raiev alne g a d e la.Kljuine besede : inte gracija, inkluzija174I'iliiliir'i'iitilirKriminologija i socijalna integracija. Vol. l2 (2004) Br. 2, 173-175- razviti privladnej5i program dela interesnih de-javnosti- osvesdati strokovne delavce o nujnosti brezpo-gojnega sprejemanja romskega otroka,- s primernej5imi nadini in oblikami dela s star5idosedi bolj5e sodelovanje s 5olo.Ciljne skupine na5ega projekta so bili:- vsi udenci Romi na razredni stopnji,- star5i udencev Romov in- uditelji razrednega pouka.Z ozirom na sposobnosti udencev in ugotov-ljeno zadetno znanje smo izdelali tedenski urnik terizbrali naslednje oblike dela:l/9 - Udenec je vkljuden v matidni razred in dela vrazredu ob obdasni pomodi javne delavke.219 - UEenec je vkljuden v matidni razred in dela vrazredu ob obdasni pomodi drugega uditelja2/8 - Udenci so vkljudeni v matidni razred in de-lajo v razredu ob obdasni pomodi javne de-lavke.3/8 - Udenci so vedino dasa v matidnem razredu,trikrat tedensko delajo izven razreda v manj-5 ih. sku.pi nah, kjer zapolnj uj ej o vrzel i, naj vedutrjujejo snov sloven5dine, matematike.Dodatni uditelj pomaga enkrat tedensko Ro-mom tudi v razredu.4/8 - Udenci so veEino dasa v matidnem razredu.Matidni uditelji in izvajalci pomodi sodelujejopri pripravi udnih nadrtov za delo z romskimi uEen-ci, nenehno se povezujejo tudi s svetovalno sluZbo.Polovica udencev Romov je vkljudenih v podalj-Sano bivanje, vsem pa smo v Soli s sodelovanjemCentra za socialno delo M.Sobota uredili prehrano.Vedina udencev pouk redno obiskuje, ob obdasnihizostankih star5i prina5ajo tudi opravidila. Imamopa dve druZini, katerih otroka kljub na5im prizade-vanjem, razgovorom, opominom ne po5iUata rednov 5olo.Delo dveletnega projekta smo sistematidnospremljali. Projektna skupina se je sestajala trikratletno. Sproti smo v timu pregledali izvedbo nadrto-vanih aktivnosti, na osnovi katerih smo nadaljevalivzgojno-izobraZevalno delo. Ugotavljamo, da jekvaliteta dela na udnem podroEju viSja, rezultati sovidni. Udenci delajo po romskem programu, kajtivedina Romov dela trenutno po rednem programune zmore. V devetletnem programu imamo udenca,ki sta ves das vkljudena v delo v oddelku in dobronapredujeta. Od trinajstih udencev 1.,2. in 3. raz-reda bodo ponavljali trije udenci, kar je v primer-javi s prej5njimi leti uspeh. Vedje vrzeli v znanju sopri udencih vi5jih oddelkov.Ugotavljamo, da je najbolj ustrezna pomodudencem Romom v VVO in prva leta Solanja zaradipravodasnega odpravljanja pomanjkljivosti pri slo-venskem jeziku in socializaciji. Zato smo si piza-devali v sodelovanju z obdino in VVO Beltinci, daso star5i otroke vkljudili v pred5olsko varstvo, kjerso integrirani v redne oddelke.Vztrajamo, da so udenci Romi v razredih, vodmorih se sicer radi druZijo s sebi enakimi (Romi).Viden je tudi napredek pri branju knjig in obisko-vanju knjiZnice.Interesno dejavnost imamo organizirano samoza skupino Romov. Vodi jo zunanja sodelavka izPapilot M. Sobota. Pri tej dejavnosti Zelimo razvi-jati njihove dispozicije za ritem glasbo, ples in ne-govati njihovo kulturo. Interesne dejavnosti smoobogatili, udenci se uEijo preko igre, ri5ejo, pojejo,ple5ejo. Interesne dejavnosti zelo radi obiskujejo,to je pripomoglo tudi k bolj5emu obiskovanju po-uka, bolj5emu podutju v Soli. Raje ostajajo v Solikot prej. Zelo radi nastopajo sami in s svojimi so-Solci, kar vpliva tudi na izbolj5anje odnosov z dru-gimi udenci.Ugotavljamo, da so romski udenci zelo pono-sni na svoje nastope, likovne in druge aktivnosti napodrodju plesa, glasbe. Razveselijo se vsake po-hvale, ki jih modno dviga tako v vzgojnem kot tudiizobraZevalnem smislu. Takrat vidim v njihovihdrnih odeh sonce in sredo, kar vsem nam, ki vla-gamo veliko truda za dosego uspehov z njimi, dajenovo volj in upanje.Za delo z Romi so izrednega pomena kvaliteteuditelja kot dloveka, sprejemanje drugadnosti, karnekaterim 5e posebej uspeva.Na klasidna sredanja (roditeljske sestanke vSolo) prihaja le malo starSev Romov. Bolj pogostiobiskovalci v romskem naselju smo svetovalnasluZba in uditelji, ki delamo z Romi. S star5i Romise dobro razumemo, do teZav prihaja predvsem obizostankih ali pa pladilih, saj dolZnosti te?je izpol-njujejo, kot pa uveljavljajo svoje pravice.V dasu dveletnega projekta smo pripravili dvedelavnici s star5i v decembru ter organizirali vedjiproslavi v aprilu za dan Romov in predstavili na5edelo na razstavi tudi za zunanje partnerje (VVO,Obdino Beltinci , CSD M. Sobota, Sole).V naselju prihaja dostikrat do nesoglasij meddruZinami zaradi razlidnih vzrokov, kar povzrodanemalokrat probleme tudi v Soli. Ob vseh pozitiv-nih premikih, ki so bili v zadnjem 6asu storjeni, jetreba znova poudariti, da je romsko vpra5anje tudidanes predvsem socialno vpra5anje, ki ga bo mo-gode re5iti le ob usklajenem delovanju drZavnih inobdinskih organov. Predvsem mislim tu na ustvar-Svenlek: Inkluzivna vzgoja uiencev Romov na Osnovni loli Beltinci 175pogojev, da si bodo lahko Romi v vedji merikruh s svojim delom. Vse to bo vplivalo naiSe premike na podrodju izobrailevania,Zivljenja, ohranjanja identitete in ena-vkljudevanja v na5o druZbo.NaS cilj, inkluzirati Rome v Zivljenje in deloSole, oblikovanje ljudi sposobnih za mirno soZitjeter privzgajanje vrednot, kot so multikulturnost, in-terkulturnost, spo5tovanje drugadnosti, smo zaleliuresnidevati in dosegati rezultate. Zavedamo se, daje pot dolga, naporna. Zustrezno usposobljenimi inmotiviranimi sodelavci bo uspelna integracija (in-kluzija) doseZena veliko hitreje. Z iskanjem nadi-nov in priloZnosti, da se predstavijo Sir5emu oko-lju, da v mnoZici nesprejemljivih dejanj, skozi ka-tera jih ponavadi gledamo in sodimo, pokaZejo, daso tudi oni sposobni, ustvarjalni, hkrati pa se laZjevkljudujejo v vsakdan. Zavse nas bi bila to odlidnapriloZnost za boljii vpogled v Zivljenje, doZivljanjein obdutenje udencev Romov, ki nenazadnje tvorijodeldek pisanega mozaika na5ega Zivljenja.LITERATURABrumec, I. (L976): Yzgoja in izobraZevanje Romov vobdini Murska Sobota, Yzgoja in izobraZevanje, Pomur-ska zaloZba, Murska SobotaInformacija o poloZaju Romov v republiki Sloveniji(1995): Porodevalec DrZavnega zbora Republike Slove-nije 5t. 18/95Janc, M. ( 1999): Romi v Prekmurju in njihov odnos doizobraZevanja (diplomsko delo), Ljubljana, PFRomsko druStvo Romani Union MS, Romski zbornik II,Solidarnost MS 1998.

INKLUZIVNA VZGOJA UČENCEV ROMOV NA OSNOVNI ŠOLI BELTINCI

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia