Članak, na slovenskom jeziku, o ustanovljenju Napoleonove Ilirije dunavskim mirom 14.10.1809

Melitta Pivec-Stele

Croatian

Pivec-Stele, Melitta

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia

DR. MELITTA PIVEC-STELE: MOTIVI USTANOVITVENAPOLEONOVE ILIRIJE.Z dunajskim mirom 14. oktobra 1809 je Avstrija odstopila Napoleonu:del Koroške, Kranjske, Goriško, ozemlje Trsta, del Istre, ozemlje Reke,del Hrvatske (do Save) in šest regimentov Vojne Krajine. Te dežele,skupaj z drugim delom Istre, bivšo republiko Dubrovnik, in od 1. 1806.sem že francosko Dalmacijo, so tvorile Inirske province ali Ilirijo (Pro-vinces Illyriennes ali Provinces d'Illyrie). Druge osvojitve Napoleona -Španija, Westfalska etc. - so bile že pred njim politične enote, Napoleonjim je dal samo druge zakone, drugo upravo, druge dinastije i Ilirije prednjih pa spIoh ni bilo, samo Napoleonova volja je poklicala v življenje tonovo država. Motivi njene ustanovitve so dajo tor ej razložiti edino izposebnih načrtov samega Napoleona. Radi svojevrstnosti te državnetvorbe so ti motivi od nekdaj zimimali zdodovinarje, naštevajo jih štiri:zamenjalni, strategični, nacionalni in gospodarski .. Poskusiti hočemo, daugotovimo njih medsebojno razmerje oziroma važnost.Las Cases sporoča1 Nctpoleonove besede z 20. julija 1816., da ustva-rjajoč Ilirijo ni ,imel posebnega cilja, temveč jo je hotel imeti le za predmetpoznejše zamenjave za Galicijo. Verjetno pa je, da je to samo interpre-tacija post festum, kakor jih je več v Memorialu de Ste Helene. Boljtehtno je dejstvo, da je Napoleon Metternichu, o priliki njegove misije1. 1810. v Parizu rez ponudil Ilirijo za del Galicije,2 povdarjajoč, da nudiIlirija Avstriji vse luke, ki joh mora zdaj pogrešati, dočim je Metternichpodčrtal, da daje Galicija več dohodkov kakor Ilirija. Načrt zamenjavepa se je razbi!, in pravtako 1. 1812., ko se zopet pojavili sicer bi pa tudi1 Las Cases, Memorial da Ste Heilene I, (Le Pantheon populaire 7e serie, (Paris,s. a.) 156/157. Cit. R. Maixner, Ch. Nodier i Ilirija, Rad Jugoslav. akad. znanosti iumjetnosti 229 (Zagreb 1924) 3. B. Vošnjak, Ustava in uprava ilirskih dežel, ZbornikMatice Slovenske XII (Ljubljana 1910) 269. Podobna izjava pri A. Dirnitz, GeschichteKra>ins... IV. (Laibach 1876) 304.2 MeUernich, Memoires, documents et ecrits divers... 3e ed. I (Paris 1881)109/110. Cit.: A. Fournier, Napoleon I. 4 A., III (Wien 1922) 63, 65/66.91takrat Napoleon raje dal Šlezijo kakor Ilirijo. Misli zamenjave se srnetorej pripisati le vloga prehodne, ne pa vodilne ideje.Mnogo bolj važen je stra:tegični pomen, ki ga je imela Ilirija z oziromna Turčijo in Avstrijo. V mirovnih pogajanjih v Starem gradu (A1tenburg)je bil cilj Napoleona najprej samo ta, da v splošnem oslabi Avstrijo;potem pa ga je preziciral in dal Champagnyu, zunanjemu ministru,instrukcijo,3 da je glavni princip, ki je edini interes Francije, neposrednikontakt Dalmacije z Italijo: Napoleonu je bila Ilirija potrebna kot pot izItalije v Dalmacijo, ki najvodi njegove arma de v Orient.4 Misel na vojnos Turčijo, ki je že 1. 1806. povzročila aneksija Dalmacije, je bila tor ejtakrat prva ideja Napoleona, ki pa ni prišla do izvršitve, ker jo je kmalunato izločil iz svojih načrtov. V drugi smeri pa je ohranila Ilirija svojostrategično važnost: po svoji poziciji je imela nalogo, da ščiti Italijo instraži pred vratmi Dunaja.5 S to vojaško vlogo je v zvezi »margraviat«Marrnonta, prve ga generalnega gouvernerja,6 prva provizorična, pretežnovojaška organizacija provinc, kakor tudi načrti foriifikacij važnih mestj,izrazila jo je jasno Napoleonova nota o vlogi Ilirije v vojni proti Avstriji,poslana 14. avgusta 1810. Clarkeu, vojnemu ministru.7 A fortifikacije so·se pozneje večinoma opustile, iz raznih vzrokov (med drugirni tudi radiprevelikih stroškov), in poznejša definitivna organizacija provinc je dalade facto več vpliva generalnemu intendantu financ kakor generalnemuguvernerju. Tako tudi ta zamisel ni prišla do popolnega razvoja.V dobi narodnega preporoda se je v popularni literaturi mislilo, daje Napoleon imel name n z Ilirijo ustanoviti neke vrste narodno državo juž-nih Slovanov, tako da bi bila njegova Ilirija takorekuč delna predhodnicadanašnje Jugoslavije. Povod takemu mišljenju je dal anonimni članek, kije izšel kmalu po ustanovitvi Ilirskih provinc v nekem hamburškem časo-pisu,8 in govoril o možnosti, da se Ilirija razširja prot,i vzhodu do mejRusije. Bil je res splošen vtis, da je Ilirija torzo. Tudi med prebivaleiLjubljane, rezidence Ilirije, je vladalo tako mnenje,9 samo vedeli niso,kam se bo Ilirija razširila, ali proti Ogrski ali proti Grčiji. Ime Ilirija je3 Correspondance de Napoleon Ier XIX {Pari s 1865) no. 15835. Cit. A. Fournier,o. c. II, 304/305.4' Emile Bourgeois, Manuel historique de politique etrangere 7e ed. II (Paris1923) 429.5 A. Denis, L'Allemagne anti-napoleonienne, I'Autriche et la Prusse, Lavisse etRambaud, Histoire generale 2e ed. IX (Paris 1912) 592.6 Marmont, Memoires 3e ed. III (Paris 1857) 271.7 Correspondance de Napoleon Ier XXI, no. 16792.8 Minerva 1809, no. 474. Cit.: Iv. Prijatelj, Silovenščina pod Napoleonom, Veda J,(Ljubljana, 1911) 39.9 Archives Nationales, AF IV 1713, 3e d., no 27. (poročilo polieijskega svetnikaPellenca).92\tudi imelo svoj pomen.10 Ampak namen, da ustanovi nacionalno državo,je bil Napoleonu popolnoma tuj, kar se je kazalo predvsem v dejstvih, daso meje Ilirije obsegale Nemce ponemčene Zgornje Koroške, dočim soSlovenci Južne štajerske ostali zunaj njih, in da so raztrgale Hrvatsko.Tudi ilirska vlada je bila v narodnih vprašanjih načelnoma indiferentna.Kljub temu pa je treba poudariti, da je ilirska vlada (posebno Marmont),dala slovenskemu in hrvatskemu jeziku prostora v šolstvu in v upravi,in tako podpr1a takrat porajajoče se narodni preporod. Bil je to sreče nanenameravan učinek.Ostane nam še pomen Ilirije v veliki trgovinski vojni med Francijoin Anglijo, ki je znana pod imenom »kontinentalni sistem«. Za takovloga je bila Ilirija predestinirana po svoji geografski legi. (V prej ome-njeni misli i med Napoleonom in Metternichom opažamo soglasno spo-znanje, da je važnost Ilirije po njeni poziciji trgovinska, ne po1itična alifinancielna). Že 15. novembra 1806. je pisal Jules Bessiere, franco:skikonzul v Benetkah, svojemu ministru,!l da Angležim ne bo težko pre-pre čiti trgovino na Adriji, dokler bosta Trst in Reka v rokah Avstrije.Biti gospodar Sredozemskega morja, je bil torej že v tem letu glavni inkonstantni cilj Napoleonove politike.12 Prav tako je Napoleon 7. septembra1807. živo izrazil potrebo, da ima Trst v svojih rokah, da bo tako lahkozapr1 to važno luko angleški trgovini.13 (Ker čeprav je morala tudiAvstrija prevzeti kontinentaini sistem, ga vendar na Adriji ni prevečstrogo izvajala. In 3. decembra 1809 je naznanil senatu aneksijo Ilirijez besedami:14 »Ilirske province prenesejo meje mojega velikega cesarstvana Savo. Kod sosed carigrajskega cesarstva bom zdaj lahko nadzorivalinterese svoje trgovine na Sredozemskem morju, na Adriji in v Levanti«.Z inkorporacijo ilirske obali je Napoleon dosegel dvoje: zatvoril je vseluke vzhodne jadranske obale angleški trgovini, in pridobil je zaradiangleške blokade na morju za francosko trgovino z Levanto potrebnopot po suhem, posebno za import bombaža, ki ga je rabila francoskaindustrija. Marmont je sestavil o izvedbi tega načrta obširno spomenico,!"poznanje tega name na je tudi izrabil Rado Vučinić, srbski delegat priNapoleonu, v prid svojih teženj, ko je naglašal korist srbske trgovine zaIlirija z ozirom na lahke zveze med obema državama.16 Vse to je ispo-10 M. faBpHJIoBHh: l1cnHcH H3 napHCKHXapXHBa. 360PHHK 3a HCTOPHjy, je3HK H KfbH-:lKeBHOCTcpn. HapO){a 2 o){eJb. Kfb. 1. (6eorpa){ 1904) 6p. 458 (poročilo harona Meriagea).11 M. faBpHJIoBHh: a c. 6p. 73.12 J. H. Rose, Napoleon and English CommeTce, The English Historical Review VIlI(London 1893) 711.13 L. Lecestre, Lettres inedites de Napoleon ler, I (Paris 1897) 106.14 Correspondance de Napoleon I-er .... XX, no. 16.031.15 Archives d.es Affaires etrangeres, Austriche 55 (Provinces Illyriennes) 1.93polnilo veliki sistemI, in to je bila vloga ki je bila dodeljena Iliriji z oziromna Francijo.18 Prav tako pa Ilirija nasproti Italiji ni imela samo sloge,da jo straža, temveč tudi, da jo nekoliko čuva: ilirske carinarne, združenes francoskimi, so imele nalogo, da cernirajo apeninski polo tok, ki je hilblokiran tako od vzhoda in zapada.19Posebne važnosti pa je, da gospodarski motiv ni obledal, kakor drugimotivi (vojaški n. pr. je ostal v embrionalnem štadiju), temveč je vednopr'idobival na važnosti in prihajal najbolj do veljave: celoletni razvojkratkega štiriletnoga življenja Ilirije je stal v znamenju kontinentalnegasistema, izgraditev cest in pošt, carinske določbe in vse drugo je bilole podrejeno temu namenu. Tako se lahko reče, da je tudi ustanovitevnirije zrast1a iz glavnega motiva kontinentalnega sistema sploh, iz mržnjeproti angleškemu blagu,20 kakor tudi iz glavnega motiva ki so ga ime levse inkorporacije od leta 1808. dalje, iz zatiranja tihotapstva.21 Sevedase ne srne pozabiti, da sta se, kakor je bilo v Napoleonovih načrHh splohnavadno, strategični in gospodarski motiv tesno prepietala. (Lep primerza to je potovanje častnika Tromeiina v Turčijo 1. 1809.22 kjer skrb nonotira poleg vojaških podatkov tudi industrijo in trgovinske ceste dežele).Najnovejše študije so tudi dobro tehtale različne motive.23Zaključiti smeme>torej, da je Napoleon ustanovil Ilirijo gotovo tudi znamenom, da si pridobizvezo med Dalmacijo in Italijo in straža proti Avstriji, v prvi vrsti pa,da zapre vzhodno obalo Adrije angleški trgovini in pridobi za francosko-Ievantinsko trgovino pot po suhem. (Saj pravi tudi sam v začetkomaomenjeni izjavi na sv. Heleni, da je menjal svoje načrte.) Koliko jevstrezala tem namenom Ilirija in kako je ta režim nanjo vplival, pa je.seveda vprašanje zase.24lG A. Boppe, Documents inedits sur les relations de la Serbie avec Napoleon I-er(1809-1814) (Belgrade 1888) 74.17 MoHien, Memoires d,'un ministre du- Tresor public (1780--1815) II (Paris.1898) 397.18 JOB. II. JOBaHoBMh, HanOJIeOH H JyrOCJIOBeHH. (HoBH CaJl 1918) I. 122.19 M. Blanchard, Les r<>utes des Alpes Ocoidentales il l' epoque napoleonienne-(1796-1815) (Grenoble 1920) 367/368.20 P. Darmstiidter, Studien zur napoleonischen Wirtschaft&politik, Vierteljahrs-schrift fiir Sozial- und Wirtschaftsgeschichte III, (Leipzig 1905) 140.21 W. Kiesselbach, Die Continentalsperre in ihrer okonomisch-politischen Bedeu-tung (Stuttgart u. Tiihingen 1850) 125.22 J. J. Tromeiin, ltineraire d'un voyage Iait dans la Turquie d'Europe, Revue deS'Etudes napoleoniennes VI/VII (Panis 1917/18).23 J. Gruden, Ob stoletnici Napoleonove Ilirije, tas III (Ljubljana 1909) 147-149.- Sišić, Hrvatska povijest III {Zagreb 1913) 93. - J. Pdlec, Kraljevstvo Ilirija I, Splošnaknjižica VI (Ljubljana 1925) VII/VIlI. - Iv. Prijatelj, o. c. 39. - B. Bošnjak o. c. 114.24 S to stranjo ilirske zgodovine se peča moja v tisku se nahajajoča študija: Lavie economique des Provinces Illyriennesj zgoraj podane misli so povzete iz dela uvoda.94R e s um e.Dans l' article ci - dessus qui n' est qu' une partie de l' introduetion dansun travail plus vaste encore en manuscrit, sur la »vie economique des provincesi1lyriennes«, l' aut eur Mme Melita Pivec-Stele e1udie le probleme des motifs qui gui-daient Napoleon quand il fondait les provinces i1lyriennes. Les historiens en enume-rent quatre: le motif d' echange, le motif de strategie, le motif national et le motifeconomique. Le premier motif, celui d' un echange de l' I1lyrie pour la Galicie, n' etaitque d'une valeur passagere, mais le second etait de beaucoup plus important. L' Illyriedevait assurer le contaet direet de la Dalmatie avec l' Halie pour servir de basestrategique aux armees napoleoniennes dan s les futurs exploits en Orient. A l' epoquedu renoveau national, nos gens croyaient que Napoleon voulait y etablir un etatyougoslave national, l' Il1yrie serai1 donc l' an cet r e de notre Yougoslavie aetuelle.Ce n' etait pas dans les intentions de Napoleon, mais ce qui est d' une grande impor-tance, c' est l' usage de la langue nationale dans les ecoles, dans l' administration: parsuite de quoi une des tendances du renouveau national etait dejil realisee. Le motifprincipal de Napoleon dans la constitution des provinces illyriennes c' Mait l' idee dub 1o c u s c o n t i n e n t a 1 dans le but de fermer la cote orientale de l' Adriatiqueau commerce anglais et de creer une route continentale pour le commerce fran~ais:avec l' Orient. C' est il ce but que servait le travail des Fran~ais en Illyrie dans cesquatre annees de leur domination: la conshuetion des routes et des postes, l' organi-sation des donanes et tout le reste.95

Motivi ustanovitve Napoleonove Ilirije

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia