Matej KLEMENČIČ

KLEMENČIČ, Matej

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia

PILAR - Croatian Journal of Social Sciences and Humanities / Year IV (2009), Issue 7(1)-8(2)258Dubrovniku, bio je aktivan u ureivanju raz-nih listova, pisao je i priËe. Radio je kao Ëi-novnik u raznim socijalnim ustanovama. Ta-ko je u Banovini Hrvatskoj bio zaposlen uOdjelu za socijalnu politiku, a u NezavisnojDræavi Hrvatskoj u Ministarstvu zdravstva,Odjel za socijalnu skrb te u nekim drugimministarstvima. Viπe je nego zanimljiva nje-gova priËa kako je nakon dolaska komunis-ta radio u Ministarstvu socijalne politike tekako ga je potpredsjednik vlade Rade Pribi-ËeviÊ angaæirao oko logora Samobor.PeriniÊeva ﬂladica« nije uvijek pouzdanakada je rijeË o Hrvatskom katoliËkom pok-retu jer je informacije iz nje morao popunja-vati kasnijim sjeÊanjima, a ona su, to je raz-vidno, bila pod jakim utjecajima akumulira-noga iskustva i afirmativnoga pristupa. Peri-niÊevo sudjelovanje u organizaciji katoliËkeinteligencije ﬂPax Romana« posluæilo mu jeza podsjeÊanje da su i oni u KatoliËkompokretu sudjelovali u meunarodnim orga-nizacijama. To je bilo joπ u vrijeme komu-nizma. Ne znamo je li PeriniÊ bio svjestanda je KomunistiËka partija imala svoje ljudeiz Hrvatske preko kojih su pratili rad te or-ganizacije. Vjerojatno nije.Na koncu se moæe joπ napomenuti dasu format i oprema knjige sliËni knjigama izniza Hrvatska katoliËka baπtina 20. stoljeÊakoji izdaje Glas koncila, a ureuje BoæidarPetraË. Moæda to i nije loπe, jer je djelo Lu-ke PeriniÊa takoer dio te katoliËke baπtine.• Jure KRI©TOAndrej RAHTEN, Izidor Cankar.Diplomat dveh Jugoslavij / ADiplomat of Two Yugoslavias,Mengeπ: Center za evropskoprihodnost, Ljubljana:Znanstvenoraziskovalni centerAkademije znanosti in umetnosti2009 (Zbirka Studia diplomaticaSlovenica. Personae, 2)V slovenski umetnostni zgodovini ima Izi-dor Cankar (1886-1958) prav posebno mes-to. Kot prvemu profesorju umetnostne zgo-dovine na ljubljanski univerzi in s tem tudiutemeljitelju πtudija te vede v Sloveniji mu jev ﬂgeneraciji 1886« (poleg njega sta bila iste-ga leta rojena πe France Stele in VojeslavMole) vsaj neformalno pripadlo prvo mestomed ﬂoËeti« slovenske umetnostne zgodovi-ne. Lahko bi rekli, da v marsiËem tudi upra-viËeno, saj je bil — kot prodoren um in iz-jemen organizator — tudi ustanovitelj sta-novskega druπtva (danaπnje Slovensko umet-nostnozgodovinsko druπtvo) in osrednjeznanstvene revije s tega podroËja (Zbornikza umetnostno zgodovino). Seveda je trebapoudariti, da trije pripadniki generacije 1886niso bili prvi πolani umetnostni zgodovinar-ji na Slovenskem, saj moramo omeniti vsajπe starejπa Josipa Mantuanija in AvguπtinaStegenπka, pa tudi po drugi svetovni vojni jeimel na nadaljnji razvoj stroke bistveno veË-ji vpliv France Stele. A prav Cankarjevovsestransko udejstvovanje znotraj umetnost-ne zgodovine (ima glavne zasluge tudi zagradnjo Moderne galerije!) ga v obdobjumed obema vojnama postavlja visoko na pr-vo mesto.Do sedaj smo se morali pri πtudiju nje-gove osebe in dela zanesti predvsem nakrajπe in daljπe zapise v periodiki (npr. Ste-le v Zborniku za umetnostno zgodovino le-ta 1957) in leksiki ter na izsledke posame-znih πtudij o njem, nastalih npr. ob simpozi-ju Druπtva za estetiko leta 1985 (Sodobnost,1986). V zadnjih letih pa se je Tomaæ Brejcz dvema daljπima Ëlankoma (Umetnostna259kronika, 2006, 2008) in s prihajajoËo mono-grafijo konËno lotil natanËne analize Can-karjevega umetnostnozgodovinskega dela vπirπem evropskem kontekstu. O Cankarje-vem zasebnem æivljenju smo nekaj lahko iz-vedeli iz knjige spominov njegovega mlajπe-ga brata Franca (Ælahta, 1971), pred letompa tu in tam tudi v druæinski kroniki Ange-like Hribar (Rodbinska kronika DragotinaHribarja in Evgenije ©umi, Ljubljana 2008).Zgodovinar Andrej Rahten, ki se je æe vpreteklosti posveËal æanru politiËne biogra-fije, pa tudi sicer se poglobljeno ukvarja sproblemi politiËne zgodovine ob koncuhabsburπke monografije in med obemavojnama, je pred nekaj leti postal pozorenna spomine Franka Starmana, ki je v Ottawis Cankarjem delal na poslaniπtvu. DodatnanatanËna raziskava obstojeËe arhivske do-kumentacije, predvsem dobro ohranjenekorespondence, pa tudi πtevilni objavljenidrobci raznih biografij sodobnikov in dose-danje raziskave politiËne zgodovine obdob-ja med obema vojnama, so Rahtenu omogo-Ëili, da je napisal zanimivo monografijo oËloveku, ki je pomembno zaznamoval nesamo slovensko umetnostno zgodovino,ampak tudi politiËno, kulturno in znanstve-no æivljenje prve polovice 20. stoletja v Slo-veniji.Monografija sledi æivljenjski poti Izidor-ja Cankarja od rojstnega ©ida, tipiËnega av-stroogrskega podeæelskega mesta, kjer soæiveli Hrvati in Srbi, Rusini, Slovaki, Nemciin Madæari, pa tudi nekaj Slovencev, ki so— tako kot Cankarjev oËe z Vrhnike — pri-πli iskat delo na vzhod. Izidor je veËinozgodnje mladosti preæivel pri teti, materinisestri Karolini, kjer se je dobro nauËil nem-πkega jezika. Mati in teta sta bili namreË izpremoænejπe nemπke druæine in ker je Can-karjev oËe, sicer sprva zelo uspeπen kot kro-jaË, zaradi kvartopirstva bankrotiral, je zaIzidorja kot prvorojenca veËinoma skrbelateta. Pri enajstih letih je Izidor odπel v Ljub-ljano, kjer je bil kmalu sprejet v Alojzijeviπ-Ëe, semeniπËe za dijake iz revnih druæin.Zanj se je zavzel prelat Andrej Kalan, ki je vnadarjenem Cankarju videl celo kandidataza naslednika Janeza Evangelista Kreka, to-rej osebo, ki bi prevzela vodenje Slovenskeljudske stranke. Kljub nekaterim lastnimdvomom in celo nasprotovanju nekaterihKalanovih kolegov, se je Izidor Cankar od-loËil za duhovniπki poklic in leta 1907 bralnovo maπo v Gibarcu pri rodnem ©idu. Medleti 1909 in 1913 se je posvetil πtudiju, sprvaestetike na znani katoliπki univerzi v belgij-skem Leuvenu, nato pa umetnostne zgodo-vine na Dunaju. Po vrnitvi v Ljubljano je le-ta 1914 prevzel urednikovanje revije Dom insvet, ob koncu vojne pa je bil zelo aktiventudi na politiËnem podroËju, saj je bil enaglavnih oseb v slovensko-hrvaπko-srbskihdogovarjanjih o politiËni prihodnosti juænos-lovanskih deæel. Kljub veliki energiji, ki jo jevloæil v to delo, se je — za nekatere prese-netljivo — leta 1919 odloËil za umik iz poli-tike in spomladi leta 1920 postal docent zaumetnostno zgodovino na novoustanovljeniljubljanski univerzi. Kot je nekoË sam dejalmenda zato, ker v politiki — po uspeπnemOcjene i prikazi / Ocene in predstavitvePILAR - Croatian Journal of Social Sciences and Humanities / Year IV (2009), Issue 7(1)-8(2)260rojstvu nove dræave — ni veË videl tistih iz-zivov kot v prelomnih Ëasih. Seveda je s po-litiko in prijatelji, ki jih je imel med politiki,ostal povezan tudi kasneje. A tako, kot je zumikom iz visoke politike dokazal, da gazanimajo predvsem vedno novi izzivi, se tu-di v zasebnem æivljenju ni zadovoljil z obi-Ëajno vlogo katoliπkega duhovnika. Leta1926 se je, nasprotovanju πtevilnih bliænjihnavkljub, odloËil izstopiti iz duhovniπkegastanu, da se je lahko poroËil z NiËo, hËerkobogatega industrialca, tiskarja in zaloænikaDragotina Hribarja, to pa je seveda pomeni-lo tudi njegovo izobËenje iz katoliπke cerk-ve. Kljub temu je πe naprej ostal v tesnih sti-kih s prijatelji in kolegi v politiki, πe posebejz Antonom Koroπcem, ki je potem, ko je bilv Beogradu nekaj let v nemilosti, leta 1935spet priπel v vrh jugoslovanske politike inpostal celo minister v vladi Milana Stojadi-noviÊa. To je Cankarja julija 1936 — prav vËasu, ko je v Ljubljani zaËutil, da mu preda-vateljsko mesto ne dopuπËa dovolj nadalj-njega razvoja in ne prinaπa novih izzivov(medtem je tudi æe dobil najviπji naziv, torejnaziv rednega profesorja) — pripeljalo doimenovanja na mesto poslanika KraljevineJugoslavije v Buenos Airesu.Tik pred odhodom v Argentino oktobra1936 je Cankar odboru Narodne galerijepredstavil prve naËrte za Moderno galerijo(Andrej Smrekar, Druπtvo Narodna galerija1918—1945, Osemdeset let Narodne galeri-je, Ljubljana 1998, p. 30), za katero si je pri-zadeval æe kakπno leto. Pri tem je pri æeninidruæini Hribar priskrbel tudi denar za grad-njo, naËrte pa zaupal tedaj mlademu PleËni-kovemu diplomantu Edvardu Ravnikarju. Poprihodu v Argentino se je Cankar sreËal shudim neredom na veleposlaniπtvu, a kotodliËen organizator ga je hitro spravil v red.Ko je za krajπi Ëas zmanjkalo izzivov, so muostali predvsem πtevilni sprejemi, ki se jih jemoral — pogosto nerad — udeleæevati, ta-ko da je iz pisem soprogi NiËi, kadar se jele-ta mudila v domovini, razvidno, da mu jetakπno æivljenje zaËelo æe nekoliko preseda-ti. Æal tudi po Rahtenovi raziskavi ostajapremalo znanega, kako — Ëe sploh — jeCankar v Argentini nadaljeval svoje umet-nostnozgodovinsko delo, raziskave, ali vsajrazmiπljanja. Da ni gledal stran od umetnos-ti, kaæeta tudi (vsaj) dve sliki, ki ju je zadruæinsko zbirko kupil aprila leta 1937 vBuenos Airesu: Samomor Kleopatre (tedajpripisana ferrarskemu slikarju Dossu Dossi-ju, sedaj pa stoletje mlajπemu florentinske-mu slikarju Feliceju Ficherelliju), Sv. Hiero-nim (tedaj kot lombarski slikar DanieleCrespi, sedaj kot — spet skoraj stoletje mla-jπi — Giuseppe Antonio Petrini), obe sta se-daj last Narodne galerije v Ljubljani (gl. Fe-derico Zeri, Ksenija Rozman, Evropski sli-karji : katalog stalne zbirke, Ljubljana 1997,p. 24, 39, 75).A ko so se razmere na stari celini dokonca zaostrile in je izbruhnila vojna, se jeCankar ponovno intenzivno posvetil politiË-ni dejavnosti, pa Ëeprav le v obliki delova-nja med izseljenci v Argentini in v obliki do-pisovanja s strankarskimi kolegi v Evropi, skaterimi je predebatiral πtevilne opcije bo-doËe ureditve Evrope in mesta Slovenije terJugoslavije v njej. Kljub govoricam, da jepronacistiËno usmerjen — sproæili so jihnjegovi nasprotniki v Argentini —, kaæejonjegovi dopisi vse prej kot to, celo izrazitbes nad nemπko manjπino, ki da je na Slo-venskem podprla naciste. Cankar si je tedajnajbolj æelel v London, a je spomladi 1942doËakal le premestitev v Kanado. ZaradiStarmanovih zapisov iz knjige izvemo tudinekaj veË podrobnosti o Cankarjevem za-sebnem æivljenju in zakulisju dogajanja vOttawi, seveda pa se Rahten πe posebej na-tanËno posveti dogajanju v jugoslovanskiemigraciji in Cankarjevi vlogi pri usklajeva-nju πtevilnih interesov v mesecih, ko je pos-tajalo vedno manj jasno, kaj bo z jugoslo-vansko dræavo po konËani vojni. Kljub do-godkom v Sloveniji, o katerih so mu poro-Ëali strankarski kolegi iz Evrope in kljub te-mu, da so mu partizani v zaËetku leta 1944ubili svaka Rada Hribarja in njegovo sopro-261go Ksenijo, je zaËel vedno bolj odloËnoopozarjati na to, da bi morala jugoslovanskikralj in londonska vlada v izgnanstvu izrec-no podpreti vse, ki se bojujejo proti NemËi-ji, tudi partizane, ter obsoditi vse — πe po-sebej v Sloveniji —, ki se bore skupaj z Ita-lijani in Nemci. Njegova prizadevanja nisorodila sadov in februarja 1944 je kralju spo-roËil, da odstopa zaradi nestrinjanja s politi-ko predsednika vlade. Cankar je bil uradnoupokojen in se je z æeno umaknil iz Ottawev Quebec, kjer se je v letoviπËu ob Masso-novem jezeru, severno od Montreala, meddrugim spet lahko posvetil raziskovalnemudelu, zanimal ga je predvsem Ëas okrog1500 v severozahodni Evropi in πe posebejje prebiral dela Erazma Rotterdamskega. Po-nudb za nadaljnje delo mu sicer ni manjka-lo: celo kanadski premier Mackenzie Kingmu je ponujal kanadsko dræavljanstvo insluæbo, pa tudi predstavniki partizanske voj-ske v Londonu so se zanimali za njegovosodelovanje. A tudi v Londonu je hitro priπ-lo do sprememb: zaradi britanskega pritiskaje kralj Peter konec maja 1944 odstavil pred-sednika vlade Boæidarja PuriÊa in namestonjega imenoval Ivana ©ubaπiÊa, ki je bil boljnaklonjen sodelovanju s Titom. V manj kottednu dni, v dneh, ko se je zaËela zavezniπ-ka ofenziva v Normandiji, je novi premier vvlado povabil tudi Cankarja, ki je privolil in7. julija postal minister za prosveto in minis-ter za poπto, telegraf in telefon, slabe tri te-dne kasneje pa je priπel v London. Cankar-jevo londonsko obdobje je dodobra pokritoæe zaradi dnevnika, ki ga je v faksimilu inkomentiranem prepisu leta 1985 za objavopripravil Lojze Gostiπa, Rahten pa je svojoπtudijo dopolnil πe z novim gradivom iz za-puπËine in ugotovitvami drugih raziskoval-cev. Med delom v Londonu in na potovanjihv Italijo in na Vis Cankarju ni uspelo, da bispravil svoje strankarske kolege z Osvobo-dilno fronto in dosegel pomiritev med par-tizani in domobranci. Zaradi tega, pa tudizaradi nezadovoljstva nad vlado, je konecseptembra Cankar odstopil, a se ni oddaljilod ©ubaπiÊeve ekipe in je priËakoval imeno-vanje na novo veleposlaniπko mesto. Takojpo osvoboditvi ga je Tito, ki sicer ni odobra-val njegovega izstopa iz ©ubaπiÊeve vlade,res imenoval za poslanika v Atenah, a zara-di teæavnih razmer med Jugoslavijo in GrËi-jo je æe dobro leto zatem mesto zapustil inbil marca 1947 upokojen. Po upokojitvi je— vedno bolj osamljen, razπel se je tudi zæeno — nadaljeval svoje raziskovalno delo,prevajal, pisal, tudi potoval, a pravega dos-topa do druæbe, v kateri se je odloËalo okulturi ali politiki, ni imel veË. Po nesreË-nem padcu na poledeneli cesti pozimi leta1957 je obleæal in 22. septembra 1958 umrl.Knjiga, ki obsega dobrih 400 strani, je vceloti dvojeziËna slovensko-angleπka, zaradiËesar lahko upamo, da bo dosegla tudi bral-ce v tujini. Nenazadnje je zanimiva za vsezgodovinarje iz nekdanje Jugoslavije, pa tu-di za raziskovalce politiËne zgodovine Ar-gentine, Kanade in Velike Britanije. Napisa-na je tako, da manj pouËene slovenske bra-lce, pa tudi tuje, dobro vpelje v politiËnozgodovino prve polovice 20. stoletja. Kljubpoudarku na politiËni dejavnosti IzidorjaCankarja zato tudi umetnostnim zgodovinar-jem nudi dober vpogled v njegovo vzpored-no dejavnost, zaradi katere se je v posame-znih æivljenjskih obdobjih bolj kot umetnos-ti posveËal politiki.• Matej KLEMEN»I»Ocjene i prikazi / Ocene in predstavitve

Andrej RAHTEN, Izidor Cankar. Diplomat dveh Jugoslavij / A Diplomat of Two Yugoslavias. Ljubljana - Mengeš, 2009.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia