Ante Nazor

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia

274narodna umjel:nost 19 (1982)Russkie svadbenye pesni Sibiri, Sostav-lenie, vstupitel'naja stat'ja i primecanijaR. P. Potatinoj, Akademija nauk SSSR,Sibirskoe otde1enie, Burjatskij filial, Izd.»Nauka«, Novosibirsk 1979, 335 str.U knFzi Ruske svad.bene pjesmeSibira tiskano je 390 pjesama podi-jeljenih u sest eiklusa. Uz svaki suciklus dane napomene iz kojih sedoznaje one najbitnije 0 zivotu iosobitostima pjesama. Tu su izabra-ne najbolje pjesme predbracnog raz-doblja zapisane u S,ibiru u tokupola stoljeca. T,eksovi su raspore-deni prema obieajima u slijedu kakosu se dogadali na sibirskoj svadbi.U prvom su ciklusu pjesme koje iduuz prosnju djevojke (31). Tim einom,tj. dogovorom izmedu roditelja, kojinajcesce ne vode racuna 0 zeljamadjece, pocinjale su svadbene pnipre-me, i one su trajale obieno tri docetiri tjedna (ponekad i tri mjeseca).Prvi korak poslije braenog dogovoraizmedu roditelja bio je susret mla-diea i djevojke tzv. zagledanje (72),a obavljao se vee drugog dana iiinekoliko dana poslije prosnje. U ne-kim selima poslije susreta mladihdogovor se nije mogao prekinuti.Trece su bile, zaruke (63), do kojihje dolazilo nekoliko dana poslijeprosnje iii dan posIije v,idenja mla-dih. Cetvrto, tzv. svadbena vecer(44), zapravo je svadbena igr,a (vrlorasprostranjena), a oddavala se jed-ne ",eceri izmedu prosnje i upozna-vanja mladih. Za razliku od drugihsvadbenih dogadaja svadbena vecernije imala obredni karakter. Onaje bila opce predsvadbeno veseljemladezi. Vrijeme od zaruka, a neka-da.i od upoznavanja mladih, do da-na vjencanja, u trajanju od jednogdo tri tjedna, zvalo se tjednom pri-prema (80). U tom vremenu nevjes-tine drugarice pomagale su u pri-premi -opreme i darova. Medu pje-smama koje pr.ate te pripreme iz-dvajaju se svadbene tuzbalice, aizvodi ih nevjesta tokom dana u1,l1tU kuce. Sesti su ciklus pjesme..~ >'nevicnik«, oprostajnu vecer ne-vjeste s drugaricama (100). Ta seveoer obicno odrz.avala uoci vjenea-nja. Medutim, 0 tome postaje raz1i-eita mislj,enja. Cak se »devicnikom«nazivaju svi dani i veceri od zarukado vjencanja.Te su pjesme, kao i druge vrsteruskog usmenog stvaralastva, dosleu Sibir s prvim ruskim doseljeni-. cima, koji su sa sobom donijeli ivjekovima stvarane narodne obicajei obrede. A to naseljaV'anje sibir-skih zemalja traje od 16. stoljeca.Prvi su doseljenici bili Kozaci, kojisu, svladavajuci divlje rijeke, isH nasjever trazeci plodnu zemlju za i5-pasu i bogatija lovista. S Irtisa iTobola oni su dosli do Oba, Jenise-ja, Angore iLene, a napredovali sui do Amura. Ipak, najintezivnije os-vajanje Sibira bilo je u 18. stoljecu.Tradicijske pjesme prenesene u Si-bir u toku trista godina u vecini susacuvale st.aru strukturu, arhaicanleksik i stare toponimske nazive.Stoga se u mnogim svadbenim pjes-mama spominje Don, Dunav, Volga.Medutim, rijetki su sibirski nazivi.To dokazuje veliku snagu tradieijei zelju da se ne narusi uobicajeniritam i uobicajena melodija pjesa-rna naslij,edenih od djedova. Zatosu sibirske svadbene pjesme i svad-beni obr,edi i privukli paznju sklip-Ijaca jer sadde stare crte, a' cuvajuneobicne tekstove, koji su na zap a-du d jugu Rusije vee nest-ali iz zi-vota iii su se sacuvali sarno frag-mentarno. Po obicajima i jez1ku mo-ze se ,odrediti odakle su stigli dose-ljenici. Znacajno je i to sto se po-ezija uz godisnj.e obicaje sacuvalakod Kozaka, iako zemljoradnja nijebila njihovo osnovno zanimanje.Uvodna se rasprava zaustavlja napitanjima ako proueavanja ruskesvadbene poezije Sibira i specific-nostima njezina zivota. Ona dajekaraMeI1istiike poetskih tr:adicij a poregijama. Ruska svadba, i pjesmekoje je prate zaplisviale su se sredJi-nom proslog siJoljeca, kad se u Ru-siji razvilo zanimanje z'a narodni7liv-otd. narodnu psihologtju. Na pri-kupljanju tog stvaraJastva radiilo jeRusko geografsko dJrustvo, osnovano1846. god., i njegovo ls,tocno-sibir-ako odjeljenjle 1851. g.275prikazi i kritikeKomentari uz tekstove sadde oba-vijesti 0 skupljacima, izvodacima,geografskoj rasprostranjenosti pje-sarna i bibliografiju.Ante NazorDr. Aleksandar Kostic; Seksualno u na-soj narodnoj poeziji, Medieinska knjiga,Beograd - Zagl1eb 19-78, 217 str.Dr. Aleksandar Kostic seze dob-rih 50 let ukvarja z analiza motivovspoinosti pl1edvsem v srbskih Ijud-skih pesmih. Knjiga, k,i je prednami, je razsirjena in dopolnjenaizdaja 1. 1933 izdane knjizice Se-ksualno u srpskoj narodnoj poezijiistega avtorja. Ze iz naslova zadnjeknjige je razvidno, da se avtor nivee Qmejil sarno na srbsko Ijudskopesem, ampak je dodal se drugo ju-znoslovansko gradivo, vendar Ie izsrbsko-hrvaskega jezikovnega pod-rocja. Razdelitev gradiva pa je tudiv najnovejsi knjigi ostala ista. Pred-govoroma iz 1. in 2. ,izdaje sledijotri vecja tematska poglavja: Mani-festacija normalne spolnosti, Mani-festacija nenormalne spolnosti in kotdodatek se poglavje oz. razmisIjanjeo Vukovih Posebnih pesmih in pos-kocnicah. Tu gre za 5. knjigo Vu-kovlih pesmi, ki so bile pred letiizdane v Beogradu za »znanstveno«uporabo.V poglavju 0 normalni spolnostiniza avtor tematske sklope 0 zenskiin moski lepoti, 0 puberteti, moNspolnega nagona, 0 spolni inieiativi,o mestu ljubezenske igre dtd., kakorso prisotni v ljudski poeziji. Vecidelgre za sarno gradivo (bolje, za od-lomke iz Ijudskih pesmi, ki opisu-jejo doloceno seksualno vedenj,e), kiga avtor opremlja s kratkimi po-ljudno-opisnimi komentarji. Avtor-jev namen je bil ocitno ta, da izsplosnega pesemskega gradiva izlus-ci Ie tiste pesmi in odlomke, ki go-vOl'ijo 0 ljubezni lin spolnosti in jih napregleden nacin klasifici:ra in komen-Ura, Seveda avtor izrecno odklanj-aobjavljanje gradiva »pikantne« nal-mene. Kiot zdravnika ga zanima Iju-bezensko in spoino vedenj.e ljudi, topa se po njegovem mnenju najCiste-je, najneposredneje in iskreno odra-za pray v Ijudski pesmi, saj je»Ijudstv,o« v svojih izjavah najizra-zitejse in odprto pray v pesmih. Into ne katerokoIi ljudstvo. V ternprimeru gre za prepr.osto ljudstvo- za podezelane, ki so bili dolgo(ali pa so se) najboljsi vlir za razis-kovalca. Dr. Kostic si sicer ne po-stavlja vprasanj .0 etnoloski katego-riji naroda in Ijudstva, ampak ob-ravnava poezijo tistega del a ljudst-va, ki je bila pri nas tudi najbaljraziskano in 0 katerem je na voljonajvec gradiva. Dr. Kostic se odlocaz-a preproste podezelane tudi z'ato(ker ima njihove pesmi) in ker semu zdijo za analizo 'spolne proble-matike najbolj' avtenticni, odkrito-srcni in posteni. Spolnost baje dozi-vIjajo z manj predsodki kot mesca-,ni. Za kmete je spoinost nekaj na-ravnega, neizogibnega in izrazitej-sega kot za mescane, ki jo vsaj vpesmih, dozivljajo Ie na ravni uzi-vanja, kot nekaksen hiperhedonizem(str. XII). Kmet zna odkritosrcnospreg,ovoriti tudi 0 morebitni ne-normalni spolnosti. Odlomki iz ljud-skih pesmi 0 nenormalnih spolnihmanifestaeijah (incest, ijubezen vtroj,e, gerontofilija, pedofilija, sodo-mija, sadizem, fetisizem itd.) so skratkimi komentarji razvrsceni vdrugem delu knj;ige v posebnempogIavju. Nekateri primeri spolne iz-tirjenosti (sadizem, fetisizem) so vIjudskih pesmih Ie nakazani.Avtorju verjamemo, da sta eroti-ka in spolnost mocna vzgiba v ziv-ljenju in da se zato izrazata tudiv pesmih. Pritrjuj-emo mu, da bibilo skoda skrivati te motive zaradinapacne sramezljivosti, posebej ka-dar gre za objavo gradiva ali zaraziskovanje celostne podobe zivlje-nja. Zato so zbirke eroticnih pesminekaj razumljivega, pray tako me-dicinske razlage Ie teh. Le da so zamedicinsko (ceprav poljudno) ko-mentiranje sarno pesmi premalo.Zakaj? Ce hoce kdo uporabiti fol-klorno gradivo za medieinske na-mene, so pesmi za to se najmanjprimerne, saj kljub odkritosrcnostimarsi,kaj prikrivajo in kIjub folklor-

Russkie svadbenye pesni Sibiri, Sostavlenie, vstupitel\u27naja stat\u27ja i primečanija R. P. Potatinoj, Akademija nauk SSSR, Sibirskoe otdelenie, Burjatskij filial, Izd. »Nauka«, Novosibirsk 1979, 335 str.

Russkie svadbenye pesni Sibiri, Sostavlenie, vstupitel\u27naja stat\u27ja i primečanija R. P. Potatinoj, Akademija nauk SSSR, Sibirskoe otdelenie, Burjatskij filial, Izd. »Nauka«, Novosibirsk 1979, 335 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia