Zmaga Kumer

Kumer, Zmaga

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia

363Prikazi i kritikefalklora i 0 njegovu odnosu premafolkloru odraslih. U drugom dijeluopsezno i s,istematski obraduje ziveverbalne ob1ike djecjeg fo,lklora USleskoj, kakav je bio u godinamaistrazivanja i za koji autorica smat-ra da prelazi granice Sleske, odnos-no da se ne razlikuje od djecjegfoikiora cijele Poljske. Mnostvo zi-vih verbalnih oblika djecjeg folklo-ra u Sieskoj krece se u rasponu iz-medu tradicdjskih sadrZaja d onihnajnovijih, nastalih pod utjeeajemsuvremenih masovnih medija. Utrecem dijelu autoriea pise 0 izvori-rna djecjeg repertoara: obiteljskomkrugu, utjecaju masovnih medija ikrugu vrsnjaka. Autorica je poka-zala poznavanje svjetsklih dostignucafolkloI1~stike u domeni djecjeg fol-klora, aU i drugih relevantnih pod-rucj a i disciplina.Zorica RajkovicLea Virtanen, Children's Lore, »StudiaFennica« 22, Review of Finnish Linguis-tics and Ethnology, Helsinki 1978, 100str. i 4 table.Na osnovi dvije ranije objavljeneknjige i vise clanaka nastao je ovajrad finske autorice, koji je preve-den na engleski i objavljen u po-znatoj ediciji »Studia Fenniea«.Predmet istrazivanja je ziv folklorfinske skolske dj eee, odnosno sveone pojave i oblici koji Cine djecjisvijet drugacijim od sv~jeta odraslih:dj ecj e igre, verbalni folkIor, tajnijeziai, djecje norme ponasanja, ma-gija i vjerovanja i drugo. Sve tesadrZaje autoriea naziva »djecjimtradicijama«, smatrajuCi da djecjegrupe, koje djeca formiraju da bise igrala, imaju »svoje vlastite us-mene tradicije koje su jos aktivnei koje se dalje razViijaju, usprkossve veeoj urbanizacijd« (str. 9). Gra-da, koja cini bazu ovog rada, pri-kupljena je velikom akcijom 1969godine, a zapravo su je stvorila sa-rna djeca piSuci sastave na zadaneteme kao sto su npr. »Kako samnauCio tajni jezik« iIi »Kako pocinjeigra«. U toj akciji, provedenoj nafinskim skolama, sudjelovalo je30.000 djece i omladine. L. Virtanenpodjednako govori 0 »djecjim tradi-cijama« kad se radi 0 finskom gra-du ili selu, odnosno 0 izoliranim u-daljenim gospodarstvima; stovise,ona smatra da Linski djecji folklormoze posluziti kao primjer suvre-menog evropskog dj ecj eg folklora,odnosno da ima iste znacajke kao idjecji folklor drugdje u Evropi.Zorica RajkovigRichard Wolfram, Brauchtum und Volks-glaube in der Gottsche, Veroffentlichun-gen des bsterreichischen Museums filrVolkskunde, Band 19, Wien 1980, 247 str.Knjiga znanega dunajskega etno-loga, ki ga poznamo kot razgIedane-ga raziskovalca ljudskih plesov, bdmorda ne vzbudila pri nas posebnepozornosti, da ne obravnava obmoc-ja, ki je v zvezi tudi s slovenskimIjudskim iz,rocilom, namrec nekda-nji nemski »jezikovni otok« Kocev-sko na Dolenjskem. Po vsebind deloni novo, saj obsega deset avtorjevihrazprav, objavljenih v letih 1955-1977, kot priznava sam na zacetkupredgovora. Seveda je moral raz-prave za to knjizno objavo ustreznopriredi1ti in dopolniti. Knjigo je na-menil za svoj prispevek k proslavi650-letnice nasellitve Nemcev na Ko-cevskem, ki jo praznujejo pray letos.»Otok« je prenehal obstajati leta1941, ko so se Kocevarji izselili, naj-prej na Stajersko, na domacije iz-gnanih Slovencev, po koncu vojnepa od tam v Avstrijo in naprej vAmerilm.Kocevsko je nemski etnologiji ve-Ijalo zmeraj kot odrocno obmocje,kjer se je ohranilo dosti staI1inske-ga, in je bilo zato za raziskova1ceposebno mikavno. Avtor sam je obi-skal nekaj kocevskih vasi sele tikpred izselitvijo 1941, potem pa zapi-soval 1953 med Kocevarji v avsrtrij-skih begunskih taboI1iscih oz. v 70.Ietih na vsakoletnih »Kocevskih ted-364Narodna umjetnost XVIIInih« blizu Celovca, kamor so se v,ra-cali kocevski izseljenci celo iz Ka-nade, Zdruzenih drZav in Avstralije.Pred nj im so kocevsko izrocilo kaj-pak zapisovali ze drugi, zlasti do-macin ucitelj W. Tschinkel in pras-ki germanist A. Hauffen, ki sta svo-je zapiske tudi objavila (W. Tschin-kel, Gottscheer Volkstum. Gottschee1931; A. Hauffen, Die deutscheSprachinsel Gottschee. Graz 1895),medtem ko je zbirka ljudskih pesmiH. Tschinkla ostala v rokopisu injo je zacel izdajati sele DeutschesVolksliedarchiv v Freiburgu (Gott-scheer Volkslieder, Gesarntausgabe.Auf Grund der Sammlung von HansTschinkel ... hrsg. von R. W. Bred-nich, Z. Kumer und W. Suppan.Mainz, I. 1969, II. 1972). 0 kocev-skem izrocilu je nasploh precej li-terature in je skoda, da je avtornavaja Ie sproti v opombah pod crto,ne pa tudi v posebnem seznamu.~njiga obsega 15 poglavdj: l. Ko-cevarji in njihove zivljenjske raz-mere; 2. Blagoslov polj a in sege zarast; 3. Kmecko delo; 4. Kocevskoljudsko verovanje v ["ojenice; 5. Za-cetek zivljenja, rojstvo in otrostvo;6. Fantovscina; 7. Petje na Kocev-skern; 8. Ljudski plesi na Kocev-skem; 9. Zenitovanjske navade; 10.Konec zivljenja, smrt, pogreb, skrbza. duso; 11. Pustne navade; 12. Ve-likonocne navade; 13. Pomlad, po-letje; 14. Kresne navade; 15. Bozic-ne navade.V prvem poglavju govori avtoro Kocevskem najprej z geografske-ga vidika, nato 0 gospodarstvu, 0krosnjarstvu kot dodaJtnem zasluzkuter 0 trgovanju in domaci obrti. Po-datke je zajemal iz zadevne litera-ture od najstarejsih dob (navaja tu-di Valvasorja) do danes, kajpaknemske. Kocevski zbornik (Ljublja-na 1939) rnu ze zaradi jezika ni bildostopen, razen tega v maJ:1sicemnasprotuje izjavam kocevskih innemskih avtorjev, ki hocejo npr.vedeti, da so se Kocevarji po prvisvetovni vojni znasli »pod pritiskommocnih razna:rodovalnih prizade-vanj«, kar pa ne ddi, saj vemo, daso bili na mnogih solah po Kocev-skem nemski oddelki, da so imeldKocevarji svoja drustva, izdajali ca-sopis ipd.Vsa naslednja poglavja prinasajoetnoloske podatke. Na zacetku vsa-kega je kratek uvod, na koncu papovzetek in primerjave z izrocilomdrugih narodov. Avtor se povsodsklicuje na doslej objavljeno litera-turo in izjave domacinov, ki jih de-lorna navaja dobesedno. V povzetkuuposteva slovensko izrocilo, vcasihhrvasko, koliko[" je bHo objavljeno,pa tucH us.tno sporocilo strokovnihkolegov (npr. Kureta, Lozarjeve,Gavazzija). Potrudil se je, da bi bilobjektiven in se ni pomiSljal prizna-ti, da so kaksni pojavi na Kocev-skem sor,odni slovenskim ali celo odslovenskih sosedov prevzeti, cepravseveda raje isce zvezo z drugimnemskim oz. splosnoevropskim izro-cilom. V pesemsko oz. glasbeno iz-rocilo se posebej ne spusca, ker sesklicuje na prej omenjeno izdajo,Ie tu in tam objavli kaksno pesemza zgled. Za ponazoritev razsirjeno-sti nekaterih pojavov dodaja poro-cilom zemljevid Kocevskega z vri-sanimi simboli. Skoda, de v knjigini tudi navadnega zemljevida ozem-Ija z imeni krajev, ker bti bralecmarsikaksne zveze ali odvisnostilazje razumel, ce hi poznal lego vasi,saj je Kocevsko - ceprav majhnoozemlje - pokrajinsko vendar raz-Hcno in celo razdeljeno na manjsaobmocja.Knjiga je lep pr1spevek etnoloskiznanosti in pomembna tudi za Slo-vence, s katerimi so bili Kocevarjisests'to let sosedje in vse do nastopanacizma med njimi ni bilo trenj.VpUvi so se prelivali v obe smeri,kar 2ldaj znova priznava nemskaetnologij a in so pokazale tudi ne-katere slovenske raziskave posa-meznih pesmi. Zeleti bi bilo da bdse kdo lotH se drugih poglavij ko-cevskega izrocila, dokler se zivi rod,ki je bil do vojne tam naseljen, sajje za pravilo presoj'anje danasnjepodobe Kocevskega nujno treba po-znati tudi preteklost tega obmocj a.Zmaga Kumer

Richard Wolfram, Brauchtum und Volksglaube in der Gottsche, Veroffentlichungen des Osterreichischen Museums fur Volkskunde, Band 19, Wien 1980, 247 str.

Richard Wolfram, Brauchtum und Volksglaube in der Gottsche, Veroffentlichungen des Osterreichischen Museums fur Volkskunde, Band 19, Wien 1980, 247 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia