Marko Terseglav

Terseglav, Marko

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia

225prikazi i kritikeestetika jedna dimenzija eUke kojaprozimlje iodr,eduje ukupni planzivota i obHkovanje sv;akodnev;iceneke grupe«. (str. 140). Cistoea i ne-cistoea stila nisu kriteriji vezani uzpredmet, nego uz stvaralacku in-tegraciju u odredeni stil zivota.»Pov,ijesno orijentirani etnolozi«,kaze autorica, »s hedonistickornstriaseu skupljaju sarene r,eIikte isreduju ih kao 'nekadasnje' vrijed-nosti ne misle6i na njihovu mogueusuvremenu upotrebu. Uzivaju u vla-stitoj larpurlartistickoj igri, a nedopustaju je drugima. Inz,istiranjena izvornosti zapravo sprecava kre-ativnu primjenu«. (str. 137).Ove mi se misli cine vrijednimapaznje. U vjecnim dilemama naseetnologije i folklor,istike 0 »nasim«izvorima nase narodne umjetnosti io »utjecajima izvana« kao i u dile-mama 0 »kvaliteti« tradicije i »ne-kvaliteti« suvremenih etnoloskihodnosno folkloristickih pojava uput-nice ovih misIi Ine-Marije Greverusmogu hiti poticajne.No to je sarno jedno od podrucjanj,ene knjige, koju ee upoznati sva-ki student etnologije u Njemackoj,a bilo bi dobro da je kOd nas pro-citaju mnogi istra~ivaci.Dunja Rihtman-AugustinBohuslav Benes, {J-V'oddo folkloristiky,Univerzita J. E. Pul1kyne, FilozofickaFa'kulta, Brno 1979, 132. str.Pl1iznati ceski folklorist in preda-vatelj Bohuslav Benes je obogatilsvojo znanstveno bibliografijo spredstavitvijo folkloristike kotznanstvene discipline. Uvod v fol-kloristiko je zamisljen kot prirocnikin ucna knjiga za studente 1. letni-ka etnograliij e na ceskih fakultetah.Vzrok, da pisem 0 tem ucbe,likulezi v dejstvu, da Benesev prosemi-narski prirocnik presega okvir stu-dentskega ucbenika, saj je v zgos-cenih poglavjih knjiznice strnjenosiroko, moderno in znanstveno Pl'O-nicljivo vedenje 0 folklori in njene-mu preucevanju. Teoreticna osnovaBeneseve knjige so spoznanja struk-turalizma ,in sodobne marksisticneestetike in druzboslovja. Vsemu do-daja svoje prakticne folkloristicneizkusnje, ki so vpete v zgodovins~kontekst folkloristicnih raziskovanj.Knjizica je razdeljena na tri vec-ja poglavlja: 1. Folklora kot druz-beni in estetski pojav; 2. FoLk lornatekstologija in 3. Tradicija in sodob-nost. To so bolj okvirni in sirokinaslov,i, ki jih avtor razbija oz. na-tancneje opredeljuje in analizira spredstavitvami problemov v kraj-sih, a stevilnejsih l1azdelkih. Poglav-je 0 folklori kot druzbenem in estet-skem pojavu razclenja z osmimirazdelki, vsak razdelek obravnavaposamezen problem stroke in seve-da tudi terminologijo, tako da jevsakemu studentu obrazlozena injasna vsa kompleksna problematikain strokovno znanstvena terminolo-gija ter metode. V prvem razdelkus naslo¥om Razvojno pojmovanjefolkloristike prikaze avtor zgodovinofolkloristicne panoge, navaja in ko-mentira razlicna mnenja stevilnihraziskovalcev folklore skozi cas -od zacetka 40. let 19. stoletja do da-nes. Te misli pa v drugem razdelku(Temeljni znaki folklore) ovrednotiin izlusci mnenja, ki se mu zdijonajbolj smiselna. Poleg tega pred-stavi znake, ki so v 20. stoletju op-redeljevali folkloro. To so: 1. kolek-tivnost, 2. spontana ustvarjalnost inimprovizacija ter iz njiju izhajajocerazlicice; 3. zgodovinskost (iz¥or,interpretacij a ... ); 4. funkcionalnostfolklore; 5 sinkreticnost. Navedene'znake avtor na kratko razlozi inkomentira, kar velja za vsak novpojem, ki se poj,avi v ucbeniku. Vtretjem razdelku, ki nosi naslovTradicija in njene spremembe -Narodnost in ljudskost v folkloripa se ze zelo izrazito pokaze avtor-jevo individualno oz. neortodoksnopojmovanje folklore. Novost gledena slovensko folklor.istiko je v av-torjevem sirs em pojmovanju pred-meta folklore, saj k temu ne priste-va Ie tradicionalne ljudsko-duhovnekulture, ampak tudi novejse poja-ve, kot je Ijubiteljska kultura, ama-226narocina umjetnost 19 (1982)terske ustvarjalce in poustvarjalcesedanj,ega casa, naivce in »bukov-nike«, skratka, tradicionalno kulturoz vsemi specificnimi lastnostmi, kijo opredeljuje kot ljudsko, polljud-sko kulturo preteklosti in sedanjo-sti in tudi danasnje iskanje »kore-nin«, novejsa iskanja v naivi aliljubiteljstvu - vse to je predmetfolklornega preucevanja. Ali druga-'ee: »klasicna« ljudska kultura +tradicija, ki zivi danes + novi po-javi danasnje »masovne« kulture sopo Benesu pojavi, ki jih preucujefolkloristika. Atvor se ne izgubljav teoretizaranju, ampak natancnoopredeljuje svojslwsti pojavov inmetode, s katerimi jih raziskujemoStudente in bralce opozarja na ak-tivne nosilce ljudske in mnozicnekulture ter na pasivne spremljeval-ce in porabnike. V sodobnih rekon-strukcijah ,obicajev iSee mozno ide-ologijo, hk];ati pa vse novodobnepojave tradicionalne in inasovnekulture tudi »1ehnicno« uokvirj a vterminoloski red in stem doloceneljudsko kulturne pojave tum razjas-njuje: .n. pro specificnost folklorne-ga odraza resnicnosti. Analizira seh~mo, motiv in snov, nato pa seposveti nOSlilcem te kulture in spre-govori se 0 ljudskih pripovedoval-cih, pevcih, glasbenikih in plesalcih.Pomembno mesto ima razdelek 0funkciji folklore v druzbenih sku-pinah vasi in mesta in delavskafolklora. Folklorne pojave opredelise v ,okviru Ijudskih umetniskihsporocil in zvrstno razdeIi folklornirepertoar.Drugo poglavje (Folklorna teksto-logija) s tremi razdelki je bolj»prakticne« narave, saj avtor vnjem poda svoj·o sistematiko teren-skih raziskav, spregovori se 0 za-pisih folklornih ustnih sporocil,magnetofonskih zapisov, zapisih na-ivnih avtorjev pesmarjev, zgodovi-narjev in 0 vrednotenju teh zapi-SOY. Konec poglavja je namenjenpoj asnilu 0 katalogizaciji folklorne-ga ustvarjanja. Kljub nekaterimizrazito prakticnim stvarem (avtorobjavlj,a tudi vzorec za folkloristic-no vprasalnico) ostaja Benes tudiv drugem poglavju natancen teore-tik.Zadnje poglavje 0 tradicijiin 80-dobnosti sestavljajo pray tako trijerazdelki, ki obravnavajo odnose oz,razlike med narodno in ljudskokulturo med folklornim in literar-nim amaterizmom, poljudnostjo innaivnostjo itd.Poseben razdelek posveca Benesrazmerju med folkloro in literaturo.Svoj pogled na folkloro sklene 'Irazmisljanjem 0 mestu folklore vnarodni kultUI1i preteklosti in seda-njosti in povzema temeljna vprasa-nja folkloristike.Beneseva knjiga je izredno vzne-mirljivo delo vsaj za jugoslovan-ske, posebno pa se za slovenskefolkloniste, ki takega dela se nima-mo. Vse terminoloske in metodolos-ke zadreg,e, ki smo jih resevali nanasih sestankih, so pri Benesu iz-vrstno resene. Razloci vsak terminin pojem, nakaze vsebino raziskavin utemelji naloge stroke. Lahko birekli, da v Benesevem delu ni ne-jasnosti, ceprav hi bilo mogoce ne-katerim trditvam oporekati.1z nase perspektive gledamo novoBenesevo delo z dveh vidikov: 1.Kot pozitivno in vznemirljivo deloin 2. kot delo, ki mu je kljub vsejjasnosti mogoce mestoma tudi opo-rekati.Ugovarjati hi bilo mozno in po-trebno tam, kjer Benes tudi po for-malni plati izenacuje Ijudsko pe-sem z novejso popularno. Res je,da imata ,obe pesmi veliko skupne-ga, posebno ko gre za nastanek int. im. zivljenje obeh pesmi. Vendarp,a je »dikcija« obeh pesmi razlicnain vsaka ima svoje posebnosti, takoda se po obliki raz1ikujeta. Zaradinekaterih posebnosti se n. pro tra-dicionalna Ijudska pesem loci odnovejse popularne in pray te svoj-ske znacilnosti tudi opredeljujejoneko pes'em kot »ljudsko«, drugo pakot popularno ali mnozicno. Cepravlahko popularna pesem vkljucuje,elemente tradicionalne pesmi, pa seod nje pogosto loci se po formalniplati in po nacinu zivljenj,a.227prikazi i kritikeVendar pa Benes tako enacenjeutemeljuje. Tako enacenje ne izha-ja iz nepoznavanja ali iz zadrege innejasnosti, ki se jim je avtor izog-nil stem, da j e vsak svoj pogledrazlozil in ga skusal dokazati. Zatomu ne moremo oCitati, da je samo-voljen, kvecjemu da je vcasih sa-mosvoj in nov, kar pa mu lahkostejemo Ie v dobro, cepr,av se z vse-mi njegovimi interpretacij ami nebomo strinjali. To pa tudi ni nujno.Vazno je, da smo dobili z Benesevoknjizico novo in natancno razlagofolkloristike, kJ. je za nase razmereprecej r,evolucionalna, sodobna,znanstveno utemeljena in jasna.Marko TerseglavDel HaJmz, Etnografija komunikacije,Preveo Milorad Radovanovie, Beograd-ski izdavacko-gr,aLicki zavod, Beograd1980, 383 str.Hymesova knjiga jedan je od te-meljnih priloga razvoju poststruk-turalisticke lingv4stike (naslov ori-ginala: Foundations in Sociolinguis-tics. An Ethnographic Approach).Sredisnj,e za njegovu koncepcijujest shvaeanje da se jezik moraproucavati u upotrebi, kao sredstvokomunikacije unutar neke drustve-ne zajednioe. Taj soci01ingvistickipristup on naziva etnografijom ko-munikacije Hi »etnografijom govo-renja«, pri cemu definira govorenjekao »svod svih njegovih manifes-taoija i derivacija, ukljucujuei i pi-sanje, pevanje, zvizdanje, bubnja-nje, duvanj.e u rog itd.« (str. 83).Dva esej.a u prvom dijelu knjige(0 etnografiji komunikacVje i Pro-ucavanje interakcija jezika i drust-venog zivota) ocrtavaju domasaj iciljeve socioIingvistickog opisa, ka-ko u kontekstu komunikaaijskogponasanja uopce, tako i posebno sobzirom na govor. Ovdje se takoderdefiniraju osnovni pojmovi i meto-doloski pl1istup etnografije komuni-kacije. Drugi dio knjige sastoji seod cetiri eseja, koji razmatraju od-nos lingvistike prema sociologiji,antropologiji i Lolkloristici. Treeidio knjig,e kriticki preispituje te-melje same Iingvistike, njenu teo-riju i djelokrug. Autor to cini s na-mjerom da pokaze kako perspektiveizlozene u pr,ethodnim odjeljcimalingvistici nisu strane, vee izrastajuiz njene vlastite pr,akse.Prema Hymesu, nacini govora sujedna od simbolickih formi kojimaneka drustvena zajednica raspolaze.Te forme su veoma raznolike i za-datak je »,etnografije govor,enja« daproucava sustavne odnose u vezi stim raznolikostima. Treba ih na ne-ki naCin klasificirati i usporedivati,a osnova za taksonomiju i opis nijesam jezik, vee je to govorna zajed-nica. Govorna zajednica je drust-v,ena zaj,ednica ciji clanovi imajuzajednicko znanje prav;ila za proiz-vodenje i razumijevanje govora.Buduei da neka osoba moze posje-dovati takvo znanje a da ne pripa-da toj drustvenoj zajednici, Hymesuvodi jos i dodatne pojmove, kaosto su »jezicko polje«, »govorno po-lje« i »govorna mreza«. SrediSnjielemenat sociolingvisticke analizejest »govorni dogadaj«, odnosno ak-tivnosti koj,ima neposredno ruko-vode pravila iIi norme upotrebe go-vora. Minimalna jedinica analizejest »govorni akt<<:minimalni govor-ni dOgiadaj, tj. komunikacija, sasvojim verbalnim i drug,im obiljez-jima.Sam govorni dogadaj ukljucujeniz komponenti Ciji se odnos, ka-pacitet i status mora detaljno prou-citi ako se zeli objasniti komunika-tivni sistem neke govorne zajedni-ceo Te su komponente forma i sadr-zaj poruke, vrij,eme i mjesto slanjaporuke, »scena« (psiholoski karak-ter poruke), govornik, posiljalac,slusalac (pubIika), primalac, namje-re (ciljevi i njihovi stvarni rezul-tati u komunikacji), stil, kanal (me-dij), norme interakcije i inierpre-tacije te zanrovi. Od jednog do dru-gog govornog dogadaja teziste ko-munikacije moze biti na bilo kojojod tih komponenti (iIi na vise njih),

Bohuslav Beneš, Uvod do folkloristiky, Univerzita J. E. Purkyne, Filozoficka Fakulta, Brno 1979, 132. str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia