Marko Terseglav

Terseglav, Marko

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia

339Prikazi i kritikeRecimo na kraju da i ova knjigapokazuje slozenost klasifikacije us-mene lirike, pa tako i svadbenogfolklornog pjesniStva. Naravno, netreba zbog toga dovesti u sumnjuosnovnu zanrovsku podjelu svadbe-nog folklora. Kruglov pokazuj e da islozeni slucajevi odredivanja zan-rovske pripadnosti konkretnih tek-stova takoder ne mogu narusiti op-ee principe podj ele svadbenog pj es-nickog folklora. Oni govore sarno 0tome da je zivot svadbenog folklor-nog pjesnistva bogatiji, raznovrsnijiod bilo kakve kla.sifikacije. Ipak,klasifikacij a svadbenog folklornogpjesnistva, kakvu predlaze Kruglov,moze pomoci da se pokazu naj opee-nitija mjesta, slicnosti i Dazlike zan-rova svadbenog folklora, te putovenjihova. povijesnog razvoja.Tanja Peri6-Polonijo9. Arbeitstagung fiber Fragen des Type-nindex der europaischen Volksballadenyom 21. bis 23. August 1978 in Eszter-gomjUngarn, Ethnographisches Institut d.U.A.d.W, Budapest 19J9, 220 str.Leta 1966 je bila v okviru SIEF(Societe Internacionale d'Ethnologieet de Folklore) formalno ustanovlje-na mednarodna skupina za razisko-vanje Ijudskih balad, ki si je zadalanalogo izdeLati mednarodni indeksIjudsk,ih balad. Mednarodni indeksbaladnih tipov pa razumljivo ne po-meni Ie kazala balad, ampak pred-stavlja osnovno za studij balad inza primerjalne analize. Osnova med-narodnemu indeksu so nacionalni ti-poloski indeksi, ki naj bi bili ure-jeni po dolocenih nacelih, 0 katerihse znanstveniki pogovarjajo na po-svetovanjih te mednarodne skupineza balade. 0 enem takih posveto-vanj, 0 devetem po vrsti, ki je bilna Madzarskem, oz. 0 izdanem gra-divu z referati in diskusijami s tegaposvetovanja bo tekla tudi beseda.Doslej je mednarodna komisija iz-dala 9 zvezkov s posvetovanj. Ra-zumljivo je, da so bili referati sprvih posvetovanj v vecini posveceniizdelavi indeksa, teoreticnim in me-todoloskim problem om in nacelomklasifikacije. Izgleda, da so po ne-kajkratnih posvetovanjih osnovnatehnicna vprasanj a ze resena, po-sebno zato, ker je med tem cas omizslo ze nekaj nacionalnih indeksov,med njimi tudi slovenski, ki ga jepripravila Z. Kumer. Zadnji zbor-niki posvetovanj, posebno velja toza 9. stevilko, se ne ukvarjajo vecsamo z vprasanji indeksa, pac pa sereferenti vedno bolj usmerjajo vdruge probleme, ki so povezani zraziskovanjem balad.Esztergomski zbornik, ki je izsel1979 v Budimpesti, objavlja na pr-vih straneh seznam udelezencev (27),od katerih jih je pri delu sodelo-vale 23. Seznamu sledijo programtridnevnega zasedanj a (str. 7) inporocila udelezencev 0 knj iznih no-vostih s tega podrocj a za cas medsestankoma mednarodne komisije.Nadaljni referati obravnavajo teme,ki so bile dolocene za esztergomskisestanek: Problemi ];:lasiLkacije ba-lad s socialnimi konflikti; Odsevdruzbenih dogajanj v baladah inDruzbena vloga balade.Prvo temo uvaja zanimiv refer atConrada Lafortea 0 poskusu noveklasifikacij e ustnega pesnistva. La-forte se hoce izogniti vsebinski kla-sifikacij i, zato j e socialne baladerazdelil po formalni pIaU, kar paseveda ni prakticno.David Engle iz Freiburga pise 0baladni klasifikaciji in socialni kri-tiki. Avtor se trenutno ukvarja zizdelavo nemskega baladnega indek-sa.o klasifikaciji socialnih balad staporocala tudi ameriska strokovnja-ka James Porter, ki v zborniku ob-javlja referat Od pete pripovedi dopripovedne pesmi in D. Wilgus, kije obdelal tematsko klasifikacijo so-cialnih balad. Vilmos Voigt iz Bu-dimpeste pa si je ze v naslovll svo-jega referata zastavil provokativnovprasanje: Ali sploh obstajajo so-cialni konflikti v baladah? Referatiprve teme so zanimivi, kar kaze tu-di objavljena diskusija v zborniku.349Narodna umjetnost XVIIIZa drugo temo, Odsev druzbenihdogajanj V baladah, je bilo vsaj pOstevilu referentov najvecje zanima-nje. L. Vargyas iz Budimpeste jeprispeval referat Balada kot vir zazgodovino, G. Bronzini iz Italije paKultura in druzba v italjanskih pri-povednih pesmih. J. Lengyel je sprispev'kom Odnosi med madzarski-mi in ruskimi baladami, posegel naprimerjalno podrocje, G. Beutlerjevaiz Berlina pa je predstavila mehickopesem oz. socialno problematiko vreferatu SociaJna tematika in social-ni kliseji v mehiskih Corridah. Zma-ga Kumer, slovenska predstavnicav tej mednarodni komisiji, je nasto-pila z referatom 0 odsevu druzbe-nih dogajanj v slovenskih baladah.o druzbeni vlogi balade so refe-rirali H. Strobach iz Berlina z de-10m Socialna funkcija balade, I. Ka-tona iz Budimpeste: 0 sociologijimadzarskih Ijudskih balad v deluPodravine in hrvaska predstavnicaNives Ritig-Beljak z razmiSljanjemo vlogi pripovednih pesmi v Sla,vo-niji.Diskusija v zborniku je objavljenaza vsakim posameznim referatom,ce je diskusijo Ie izzval, objavljenapa je tudi koncna-generalna disku-sija.Na zadnjih dveh straneh zbornikaje naveden seznam izdanih publi-kacij (gradivo s posvetovanj) med-narodne komisije za Ijudske balade.Marko TerseglavBruno Betelhajm, Znacenje bajki, Pre-yeo Branko Vucicevic, Jugoslavija, Beo-grad 1979, 356 str.Bruno Bettelheim americkri je psi-hijatar i psiholog kojega je na pi-sanje ove knj:ige ponukalo visego-disnje bavljenje tesko poremecenomdjecom. Istrazujuci uzroke poreme-caja, Bettelheim je kod svojih pa-cijenata uoCio posvemasnju ne-spremnost za probleme koje dm na-mece odrastanje, izostajanje bilo ka-kve motivacije za prevladavanje tihproblema. Cesto za takvo stanje ma-nje iIi viSe izravnu 'krivnju snoseodgojna sredstva modernog doba ko-ja zanemaruju slozenost djetetovepsihicke situacije, pa tako ne pri-donose istinskom razrjesavanju po-stojeeih nesvjesnih pritisaka. Ponaj-bolji pak nacin preventivne terapije,koji Bettelheim vidi u pricanju baj-ki, sve viSe, neopravdano, pripadaproslosti. Bajkovne carolije, kakogod naivne i fiktivne, i te kako sekorisno mogu upotrijebiti u odgojudjece predskolske i rane skolske do-bi (The Uses of Enchantment, Upo-treba carolije, izvorni je naslov oveknjige). U svojoj prividnoj neduz-nosti bajke se obracaju »propupa-10m egu« djeteta i poticu njegovrazvoj, istodobno ublazujuci i pre-radujuei pritisak nesvjesnih nago-na. Stoga Bettelheim smatra svojimneodgodivim zadatkom da upozorina njihovu vaznost i znacenje.Da se covjekova »borba za smi-sao« (kako B. naslovljuje uvodni od-jeljak knjige) moze odvijati samouz suradnju duha tame i uz poste-peno, ali postojano. ukljucivanje ne-svj esne grade, te da baj 1m mozeposluziti kao skrivena uputa za tak-vo osvjesCivanje, to nikako nije no-va i nepoznata teza. U mnogobroj-nim 8vojim radovima, kao sto jepoznato, bI'anio ju je Carl GustavJung. Svicarski je psiholog, stoviSe,u tekstu Fenomenologija duha u baj-kama, neposredno upozoravao naterapeutsku funkciju bajke. Uza sveto, medutim, ta je teza daleko odtoga da bude nedvojbena, jer ne-kriticki radi s pretpostavkom da sestvarni sukobi mogu razrijesiti naimaginaran nacin. Tako Bettelheimna jednom mjestu pise kako »bajkadetetu dopusta da uziva najboljeplodove oba svetJa: moze se potpunoposvetiti osvetnickim fantazijama 0macehi iIi ocuhu iz price, i u njimauzivati bez ikakve krivice iIi stra-ha u odnosu na stvarnog roditelja«(152). Ma koliko da se na njega po-ziva, Bettelheim tu odstupa od Freu-da mozda upravo na kljucnom mje-stu: tamo gdje psihoanaliticar izme-du svijesti i nesvjesnog postavljamehanizam izopacenosti. Freud nai-

9. Arbeitstagung uber Fragen des Typenindex der europaischen Volksballaden vom 21. bis 23. August 1978 in Esztergom/Ungarn, Ethnographisches Institut d. U.A.d.W, Budapest 19J9, 220 str.

9. Arbeitstagung uber Fragen des Typenindex der europaischen Volksballaden vom 21. bis 23. August 1978 in Esztergom/Ungarn, Ethnographisches Institut d. U.A.d.W, Budapest 19J9, 220 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia