Aleksandra Muraj

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia

376Narodna umjetnost XVIIIvanih, pesmi ob poletnih obicajihV jugozahodni Bolgarij.i pa je pred-stavil 1. Manolov iz Blagoevgrada.Ze svoj drugi referat V zborniku znaslovom Tradicionalni plesi Mon-golov ob prazniku Nadom, je obja-vila N. Saraksinova iz Irkutska.In delez jugoslovanskih znanstve-nikov? Slovenci so ze kar tradic.io-nalno odsotni na ohridskem simpo-ziju, zato tudi ni njihovega prispev-ka v zadnji stevilki ,.Makedonskegafolklora«. Hrvatska je zastopana zreferatom V. Kostelnika - Poletniobicaji Rusinov in Srbov v Miklo-sevcih, Srbija pa s prispevkom M.Zlatanovica - Zetveni obicaji inpesmi v Vranjski Pcinji in njiho-va povezava z makedonsko folkloro.VojvodJino je zastopal F. Tot z re-feratom Poletni obicaji v severnemBanatu. Najstevilnejse zastopstvo vOhridu in sevedCl v ,.Makedonskemfolkloru« imajo domacini.o makedonskih prosnjih pesmihin obi~ajih za dez pille B. Ristovski,V. Anti~ pa 0 Eliju v pismenstvu infolklori. L. Spirovska je predstavilaverovanja in obi~aje ob zetvi, B.Paunovska-Ste~evska pa govori 0etnomedicinskem pomenu dveh po-letnih praznikov v Makedoniji. Sir-se pa 0 poletnih obi~aj,ih, plesih inpesmih v vasi Smilevo pise D. Kon-stantinov, M. Celakoski pa 0 magijiin pesmih pri odganjanju oblakovna podro~ju Ohrida. T. Nikodinovskipredstavlja poletne obredne pesmi izDebarca, refer at T. Bicevskega panosi naslov Pesmi 0 cebelah v Ma-kedoniji. Makedonski etnomuzikologG. Gorgijev je predstavil nekatereglasbene posebnosti v makedonskih»dodolskihc pesmih (pesmi za dez).Drugo temo 0 starobalkanskih ele-mentih v ornamentiki danasnjih bal-kanskih narodov predstavljajo trijereferati, dva romunska in makedon-ski. 0 jugozahodnih evropskih pri-spevkih h klasifikaoiji Ijudskih or-namentov pise N. Dunare iz Buka-reste, M. Mar,inescu pa zasledujeromb v okraskih romunskih pre-prog. Razpravo 0 ornamentih za-kljucije N. Tozi z referatom Prepleiv ornamcniiki balkanskih narodov,v katerem pa so balkanski narodizelo zdesetkani.Na koncu objavlja »Makedonskifolklor« nadaljevanje bibliog.rafije(I-L) makedonskega etnografskegain folklornega gradiva v sofijski re-viji ,.Sbornik' za narodni umotvore-nija i narodopis«.Stiri stevilke »Makedonskega fol-klora« ponujajo ogromno gradiva, 0katerem je nemogoce podati popol-no oceno in sodbo. Rekel bi Ie, dase lahko zanesemo na neusmiljenoselekcijo, ki jo bo opravil cas. Jepa tu gradivo, ki ne bi smelo itimimo raziskovalce v etnoloskistroki, zato gre seveda nasa pohvalauredniskemu odboru in prizadevnimsodelavcem revije.Skrbno urejevani reViiji pa dajejoternan pecat siabi francoski prevodi,drobne povrsnosti in nedoslednostpri pisavi tujih imen.Marko TerseglavGlasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Her-cegovine u Sarajevu, Etnologija, Novaserija, sv. 30/31 - 1975/76, Urednik drVlajko palavestra, Sarajevo 1978, 261str.SViih osam priloga sestorice auto-ra u ovom dvobroju Glasnika re-zultat su istrazivanja nacina zivotai kulture stanovnistva okolice Der-vente. Taj geografski predio, kojise svojim juznim dijelom jos nasla-nja na dinarske planine, a sjever-nim vee ulazi u panonsku nizinu,naseIjavali su kroz vrijeme ljudirazUci ta porij ekla, sto se jos i sad aodrazava u etnickoj heterogenostistanovnistva. Uz doseljene Srbe, Hr-vate i Muslimane, ondje su zivjelii Poljac.i, Ukraj'inci, Cesi, Nijemci,Talijani. Takav je etnicki konglo":merat omogucavao da se na osnoviizucavanja pojedinih kulturnih do-bara utvrde razlicite narodne tradi-cije, koje su doseljenici donijeli izstare postojbine; da se prate putovimedusobnih utjecaja, te da se, pro-matrajuCi danasnje stanje, uoci stu-panj izjednacavanja pojedinih ele-menata iIi cak i cijelog nacina zi-vota razLicitih etnickih skupina.Podloga za razumijevanje ostalihetnoloskih znacajki nalazi se u clan-ku »Prilozi za proucavanje porije-kla stanovnistva u okolini Bosan-skog Broda«, u kojem je autorVlajko Palavestra pokusao os-vijetliti zamrsenu sliku migracio-nih kretanja. Ostali se prilozi bavenekim pojavama materijalne, soci-jalne ,j duhovne kulture derventskihSrba, Hrvata i Muslimana. Zajed-nicka je znacajka ovih clanaka dasu temeljeni u prvom redu na te-renskom istrazivanju, dopunjenomizvorima druge vrste, te da podaciobuhvacaju vrijeme od polovice 19.st. do danas, sto oitaocu omogueujepracenje procesa promjene. Navodi-mo priloge kako slij ede u Casopisu:Radmila Kajmakovic - »Narodniobicaj.i stanoviStva Dervente«, Rad-mila Fabijanic - »Narodna medi-cina stanovnistva Dervente s okoli-nom«, Radmila Fabijanic - »0 na-rodnoj ishrani u okolini Dervente«,Vlajko Palaverstra - »Historijskanarodna predanja u okoUni Derven-te«, Astrida Bugarski - »Razvojseoske stambene zgrade u okoliniDervente od polovine devetnaestogvijeka do nasih dana«, BratislavaVladic-Krstic - »Teksiilna radinostu okolini Dervente«.Samo je jedan prilog u ovomGlasniku posvecen oj nekoj od der-ventskih narodnosti. To je clanakDusana Drljaca, - »Poljaci uDerventi i okolini«, kratki prikaznacina zivota te slavenske sku pine,koja zivi u derventskom kraju oddevedesetih godina proslog stoljeca.Clanoi su ilustrirani fotografija-rna, crtezima i kartama.Aleksandra Muraj377Prikazi i kritikeGlasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Her-cegovine u Sarajevu, Etnologija. Novaserija, sv. 32 - 1977, Urednik dr VlajkoPalavestra, Sarajevo 1978, 296 str. -I- 2table.Ovaj se svezak Glasnika moze 0-znaCiti kao monografski, buduci dasadrzaj sest njegovih priloga obra-duje razliOite pojave iz duhovne,socijalne i materijalne kulture od-redenog predjela, u ovom slucajunekih podrucja Hercegovine. Od to-ga se izdvaja sarno prilog B. Vladic--Krstic, sinteza autoricina istrazi-vanja 0 cilimarstvu, koja pokrivacijelo podrucje Bosne i Hercegovi-ne.Medu prilozima 0 Hercegovini cla-nak Hamdije Hajdarhodzica (»Her-cegovacke porodice u XVIII vi-jeku, 1«) historiografskog je zna-caja. Baveci se tom temom autor jeovdje objavio istrazivanje 0 pel1ioduod 1700. do 1714. Prateci sudbinupojedinih obitelji, citalac dobivauvid u povijesna dogadanja togkratkog razdoblja, ali je uz to ovajprilog vezan i s etnolosko-folklori-stickim sadrZajern ostalih clanaka.Autor, nairne, na osnovi relevantnehistoriografske grade donosi podat-ke 0 Ucnostima i dogadajima 0 ko-jima vee medu stanovniStvom po-stoje razlicite legende i predaje,Tu tematiku dopunjuje i clanakVlajka Palavestre »Historijska na-rodna predanja i toponomastika utrebinj skoj Povrsi«.Slijedeci blok saCinjavaju tripriloga s komparativnom gradomiz istocne Hercegovine (radi seo srpskom stanovnistvu podrucj aPovrSi) i zapadne Hercegovine(hrvatskom stanovnistvu Rakitna).To su cIanci Denane Buturovic -»Narodne pjesme u Rakitnu i Povr-si«, Radmile Filipovic-Fabijanic -»Porodicna zadruga i njen znacajza ekonomsku migraciju«, te isteautorice - »Narodna ishrana u pre-delima Povrs i Rakitno u istocnoji zapadnoj Hercegovini«. Zajednickaim je oznaka da pojedine pojaveprikazuju kroz nekoUko razdoblja(uglavnom od kraja proslog stoljeca

Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, Etnologija, Nova serija, sv. 30/31 - 1975/76, Urednik dr Vlajko Palavestra, Sarajevo 1978, 261 str.

Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, Etnologija, Nova serija, sv. 30/31 - 1975/76, Urednik dr Vlajko Palavestra, Sarajevo 1978, 261 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia

HRČAK - Portal of Croatian Scientific and Professional Journals