Škrabčev umetni jezik evlalija in njegovo razmerje do latinščine

Abstract

Škrabec je svojo evlalijo oblikoval kot nekak sekundarni umetni jezik. Kot osnovo za izgovarjavo je izbral klasično latinsko izgovarjavo. Besedje je določil s sistemom pretvorb latinskega in polatinjenega besedja v evlalijo. Obdržal je tudi latinsko pravilo o naglasu ter razločeval med dolgimi in kratkimi samoglasniki. Oblikoslovje evlalije razen zaimenske sklanjatve je dokaj enostavno, vendar visoko razločevalno, skladnja in besedotvorje pa se skoraj v celoti naslanjata na latinščino. S svojo evlalijo se je Škrabec vključil v tedanjo vseevropsko razpravo o možnem svetovnem jeziku