Silvija BOROVNIK

Directory of Open Access Journals

Jo`e Topori{i~, [e z okrepljenimi mo~mi nad Slovenski pravopis 229
O SLOVENSKEM ROMANU PO LETU 1990
Alojzija Zupan Sosi~: Zavetje zgodbe: Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Ljublja-
na: Literarno-umetni{ko dru{tvo Literatura, 2003. 222 str.
Delo Alojzije Zupan Sosi~, posve~eno raziskovanju sodobnega slovenskega romana, je strnje-
no v knjigi z naslovom Zavetje zgodbe, ki je iz{la v zbirki Novi pristopi Literarno-umetni{kega
dru{tva Literatura z letnico 2003. [tudija je pospremljena z Bralnim vodilom, v katerem avto-
rica opozarja, da zagotavlja pestrost romanesknih ‘anrov romanu stalno priljubljenost, pri ~emer
pa si lahko bralci zastavljamo vpra{anje, ali lahko le-tem poi{~emo skupne lastnosti in enotne
razvojne linije. Po avtori~inem mnenju {e danes ostajajo nerazre{ena nekatera temeljna vpra{anja,
na primer kaj je roman in kako ga razvr{~amo. Skupno jedro romanesknih ‘anrov pa je zgodba,
ki jo Zupan-Sosi~eva ozna~uje tudi kot zavetje najnovej{ega slovenskega romana.
V svoji raziskavi predstavlja sodobni slovenski roman devetdesetih let. V tem obdobju naj bi
iz{lo ve~ kot tristo romanov, zato je raziskovanje omejila na mlaj{o generacijo avtorjev in avto-
ric, rojenih od 1957 dalje. To naj bi bili predstavniki tako imenovanega mladega slovenskega
romana, pri ~emer pa se zasilnosti takega poimenovanja Zupan-Sosi~eva zaveda tudi sama. Na-
dalje pojasnjuje, da je podrobneje analizirala po en njihov roman, druge pa le omenila. Strinja-
mo se, da je zaradi obse‘nosti obravnavane raziskovalne snovi omejitev nujna, seveda pa so
presplo{ni zaklju~ki v zvezi s tem lahko tudi vpra{ljivi. Obenem je zanimivo, da se avtorica
zdaj, ob izidu svoje knjige zaveda, kako da so »literarno-zgodovinski pregledi sodobne knji‘ev-
nosti najve~krat nedokon~ani projekti, saj pomanjkanje ~asovne distance pu{~a {tevilna odprta
vpra{anja« (str. 11). Enako toleranco pa vsaj osebno pogre{am takrat, kadar izidejo dela drugih
raziskovalcev, to je slovenisti~nih kolegov in kolegic, ko se ob izidu njihovih knjig kar prepogo-
sto dogaja, da se razni ocenjevalci samov{e~no omejujejo v glavnem na na{tevanje tistega, kar
naj bi v knjigah »manjkalo«, pri tem pa mimogrede prezrejo vse tisto, kar v delih seveda je.
Ljubosumno iskanje pomanjkljivosti in zlohotno preziranje sleherne kvalitete ostajata tako na-
vadno zna~ilnosti slovenske »strokovne« kritike; naj potemtakem vsaj tokrat ne bo tako.
Alojzija Zupan Sosi~ razume roman kot najbolj odprto, nedefinirano in razvijajo~o se lite-
rarno vrsto, ki v svoji sinkreti~nosti ponuja mo‘nost ‘anrskega pristopa. Besedila obravnava
zato v smislu ve~‘anrskih dolo~il. V poglavju Roman in zgodba opozarja, da so dogodki v
romanu, urejeni v dolo~eno zaporedje, prefiltrirani skozi posebno prizmo, imenovano perspek-
tiva ali fokalizacija. Zgodba v njih zato ni resni~no zaporedje dogodkov, temve~ njihov kasnej{i,
iz sobesedila izpeljani konstrukt. V romanu ima eno osrednjih vlog literarni lik, ki da pre‘ivi
celo roman sam. Bralci si ga navadno zapomnijo, ~eprav podrobnosti iz zgodbe pozabijo.
V poglavju Vrstna identiteta romana se avtorica naslanja na {tevilne sodobne teoretike.
Videti je, da med slovenskimi ceni zlasti Marka Juvana, med tujimi pa hrva{kega znanstvenika
Vladimirja Bitija. Prav roman pa je bil po njenem tista literarna vrsta, na kateri so se preizku{ale
{tevilne teoretske {ole in usmeritve v 20. stoletju. Po mnenju Zupan-Sosi~eve je postal »tihi
zastopnik t. i. teorije proze« (str. 27). Zna{el se je sredi{~u zanimanja razli~nih teorij, na primer
recepcije, Bahtinove teorije polifoni~nosti, nadalje feministi~ne, marksisti~ne in postkolonialne
kritike itd. Avtorica opozarja, da je roman v svojem izhodi{~u nagnjen k diskurzivnosti, `e od
nastanka dalje pa je sprejemal nove literarne vrste in oblike. Po njenem so ostali v zgodovini
najznamenitej{i prav t. i. mejni romani. Tudi po znani Bahtinovi teoriji ima roman najbolj pro`no
identiteto, Zupan-Sosi~eva pa poudarja, da ostaja znanstveno neopore~na le ena njegova stalni-
ca, to je sinkretizem. Po njenem je prej{nje stoletje zaznamovala teoretska dvojnost, prvi~ po-
manjkanje veljavne dolo~itve romana, drugi~ pa razbohotenje teorije o posameznih pripovednih
prvinah romanesknih `anrov in recepcij. Od formalnih kriterijev se ji zdi najbolj problemati~en
Silvija B ovnik, O slov nskem ro anu po letu 1990
SR 2 - 2004.pmd 05. 07. 04, 9:59229
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_2_7.pdf | DOST. 20/08/21 11.42
230 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 2, april–junij
kriterij obsega, saj so sodobni romani ve~krat tudi zelo kratki. Tudi fikcionalnost, ki naj bi
dolo~ala roman, se pogosto izkazuje za slepilo.
V poglavju Roman v slovenski literarni vedi, ki sodi {e vedno med uvodna, navaja avtori-
ca najbolj odmevne slovenske raziskovalce romana, ki so se z njim ukvarjali v drugi polovici 20.
stoletja. Poleg Janka Kosa (Roman, 1983), Du{ana Pirjevca (Problem slovenskega romana, 1997)
in Matja‘a Kmecla (Rojstvo slovenskega romana, 1981) upo{teva {e zlasti znanstveno delo Mi-
rana Hladnika in Toma Virka. Prvi se je z romanom ukvarjal v okviru raziskovanja povesti
(Povest, 1991), ki jo je ozna~il kot slovensko varianto romana, kasneje pa se je posve~al {e
zgodovinskemu romanu. Drugi je roman opazoval pod okriljem najnovej{ih teorij, posve~enih
tako modernisti~nemu kot tudi postmodernisti~nemu tipu romana (Strah pred naivnostjo, 2000).
Pri navajanju znanih raziskovalcev, ki so se poglobljeno ukvarjali z zna~ilnostmi slovenskega
romana, pa pogre{amo Helgo Glu{i~ (Slovenska pripovedna proza v drugi polovici 20. stoletja,
2002) in Franca Zadravca (Slovenski roman 20. stoletja, 1997), pri ~emer velja dodati, da je
Zupan-Sosi~eva znanstveno delo obeh sicer upo{tevala v nadaljnjih poglavjih, ki so posve~ena
analizam posameznih romanesknih del. Glavnino njene knjige namre~ tvorijo poglavja pod na-
slovom Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja.
Sodobni slovenski roman v devetdesetih letih opazuje Zupan-Sosi~eva kot modificirani tra-
dicionalni roman, za katerega so zna~ilne postmodernisti~ne preobrazbe, med katerimi najbolj
izstopa ‘anrski sinkretizem, nadalje pa tudi prenovljena vloga pripovedovalca in pove~an dele‘
govornih sestavin. Tradicionalnost slovenskega romana v zadnjem desetletju pa temelji na pre-
gledni zgodbi, smiselnih razmerjih med literarnimi osebami in razvidni prostorsko-~asovni
dolo~enosti. V sodobnih romanih prevladuje po raziskovalkinem mnenju pripoved kot tradicio-
nalni ubeseditveni postopek s strnjeno zgodbo, pri ~emer pa naj bi roman razvil tudi osebno,
intimno zgodbo, ki odkriva splo{no veljavne resnice. Ker pa je v zgodovini slovenskega romana
vse od Cankarja, Preglja, preko Voranca, Kranjca in Kosma~a pa do Jan~arja in Lain{~ka opaziti
veliko podobnih, ‘e zelo znanih in razvitih primerov, dvomim, da bi t. i. majhno zgodbo, ki
lahko postane ob~e~love{ka, izna{el {ele postmodernizem. Vpra{ljivo je namre~ stali{~e, ki ga
pogosto sre~ujemo v delih teoretikov postmodernizma, namre~ da le-ta »ukinja t. i. velike zgod-
be« in jih nadome{~a z »majhnimi«. Naj si namre~ {e tako prizadevamo, t. i. velike zgodbe
zaman i{~emo na primer ‘e v Cankarjevem romanu Nina (1906), v ~rticah in romanih Zofke
Kveder prav tako s preloma prej{njega stoletja ali pa v Pregljevem Plebanusu Joannesu (1920).
V vseh navedenih delih je namre~ {lo za obravnavanje intime, ki je (lahko) postala paradigmati~na.
V najnovej{em slovenskem romanu naj bi bila, tako Zupan-Sosi~eva, tudi spolna identiteta ka-
zalec t. i. nove subjektivnosti. Ponovno naj torej dodamo, da najdemo tematizacijo spolne iden-
titete ‘e v delih vse od Zofke Kvedrove dalje, nadalje pa tudi pri ‘e omenjenem Cankarju,
Preglju, sodobnej{i Miri Miheli~ itd. Zupan-Sosi~eva pa nadalje ugotavlja, da postaja v sodob-
nem slovenskem romanu vzdr‘evanje okostenele identitete s tradicionalno razdelitvijo mo{kih
in ‘enskih vlog povzro~itelj osebnostnih zlomov na zgodbeni ravni ali pa celo tar~a posmeha in
parodije na ravni pripovedne perspektive, kar sre~ujemo na primer v romanih Berte Bojetu ali
Du{ana Merca. Zamenjava vlog je ironizirana v romanih Cimre Maje Novak ali Satanova krona
Mihe Mazzinija, nov polo‘aj ‘enskosti pa v romanih Kraljeva h~i Igorja [kamperleta, Tao lju-
bezni Andreja Blatnika, ̂ rni angel, varuh moj Sonje Porle, Tek za rde~o hudi~evko Vinka Möder-
ndorferja in nekaterih drugih. Raziskovalka ugotavlja, da se na primer v kar {tirinajstih romanih
od {tiriindvajsetih poudarjeno pojavlja ‘enska literarna oseba, ki postaja prevladujo~a. Zdi se,
da sta tudi med temami, ki prevladujejo, najbolj opazna privla~nost in odbojnost mo{kega in
‘enskega principa, med zgodbami pa ljubezenska.
Romani so oblikovani tako, da omogo~ajo odprt konec in nekak{no vrnitev na za~etek zgo-
dbe, kar je razvidno zlasti iz del Marjana Tom{i~a O{trigeca, Borisa Juki}a Nekdo je igral kla-
vir, Ferija Lain{~ka Ki jo je megla prinesla, Gorana Gluvi}a Vrata skozi, Andreja Blatnika Tao
SR 2 - 2004.pmd 05. 07. 04, 9:59230
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_2_7.pdf | DOST. 20/08/21 11.42
231
ljubezni in Ale{a ^ara Igra angelov in netopirjev. Avtorica {tudije tudi ugotavlja, da vna{ajo
zlasti govorni segmenti v sodobni roman ‘ivost in dramati~nost, kar pa sta ponovno sestavini, ki
po mojem mnenju v slovenskem romanu nikakor nista novi, kaj {ele ~isto sodobni, saj ju opa‘amo
‘e pri Kosma~u ali Zupanu, Miheli~evi ali Kova~i~u, Jan~arju in {tevilnih drugih. @ivi govorni
segmenti v proznih delih so bili ‘e od nekdaj bolj odsev smisla za dramati~nost in dialog posa-
meznih avtorjev in avtoric. Tudi bogatenje pisateljskega slovarja z dialektizmi smo lahko zasle-
dili ‘e pred letom devetdeset, na primer pri Ivanu Potr~u, Pre‘ihovem Vorancu, Mi{ku Kranjcu
ali ponovno Cirilu Kosma~u; to pa so le nekateri najbolj znani primeri. Izrazito arhaizacijo
jezika, ki naj bi bila posebnost slovenskega romana devetdesetih (pri Tom{i~u, Lain{~ku, @abo-
tu), pa sre~ujemo na primer tudi ‘e v domala vseh proznih delih Florjana Lipu{a (to je vsaj od
leta 1972, ko je iz{el roman Zmote dijaka Tja‘a), ki pa ga avtorica {tudije o sodobnem sloven-
skem romanu sploh ne omenja. Na drugi strani kot »dinami~ni dialog, ki pospe{uje psiholo{ko
napetost«, tolerantno spremlja vdiranje vulgarnosti ali celo izrazne skoposti v sodobno sloven-
sko prozo, ~eprav gre pri tem po mojem mnenju bolj za izra‘anje umetni{ke nemo~i in duhovne
rev{~ine kot pa za kakr{ne koli izvrstne literarne dose‘ke. Pripomniti je potrebno {e to, da Zu-
pan-Sosi~eva v svoji knjigi sicer omenja tako literaturo Slovencev v Avstriji in Italiji kakor tudi
t. i. izseljensko literaturo, a se za analizo del z omenjenih podro~ij ne odlo~a.
V poglavju Fantastika in sodobni slovenski roman avtorica pi{e, da je skupna zna~ilnost
razli~nih romanesknih ‘anrov ob koncu stoletja tudi ve~ji dele‘ fantasti~nosti, kar naj bi pospe{ilo
zlasti zanimanje avtorjev za obrobne slovenske pokrajine, remitizacija in obnavljanje regionalne
eksoti~nosti, navezava na pravljico, anti/utopijo in grozljivi roman. Z romani pokrajinske fanta-
stike, s t. i. magi~nim realizmom pa avtorica polemizira. Romana Marjana Tom{i~a, Ferija
Lain{~ka in Vlada @abota je po njenem nemogo~e uvrstiti v za~asni ‘anrski kontekst. Uvr{~a jih
v pokrajinsko fantastiko, ker ~rpajo iz posebnih pokrajinskih zna~ilnosti ter arhai~nega odnosa
ljudi do naravnih in nadnaravnih pojavov. Ker da so avtorji svoja besedila oblikovali tudi na
miselnem ozadju arhai~ne pripovednosti, pa je to so~asno kritiko zavedlo v oznako »magi~ni
realizem«. Zupan-Sosi~eva v romanih omenjenih avtorjev poudarja nekatere druge zna~ilnosti,
na primer da Lain{~ek v romanu Ki jo je megla prinesla (1993) kr{i stereotipe grozljivega roma-
na ali da povezuje @abot v romanu Vol~je no~i (1996) motive grozljivega in eroti~nega romana.
V poglavju Pravlji~ni roman je analiziran roman Marjana Tom{i~a O{trigeca (1991). Zu-
pan-Sosi~eva pi{e, da v njem pisatelj elemente ljudske pravljice preoblikuje tako, da izra‘a
bivanjsko negotovost modernega subjekta, povezovalni ~len med pravlji~no in nepravlji~no struk-
turo pa je arhai~ni prostor. Ta je ume{~en v Istro, ki je prikazana s primesmi nerealnega, ~ude‘nega
in mitskega. Zupan-Sosi~eva omenja {e druge romane z elementi pravlji~nosti, to je Marjana
Tom{i~a Zrno od frmentona (1993), Borisa Juki}a Nekdo je igral klavir (1997), Nine Kokelj
Milovanje (1998), Ferija Lain{~ka Namesto koga ro‘a cvetu (1991) in Sanje Pregl Tanaja (1996).
V poglavju Antiutopi~ni roman opozarja, da se je v devetdesetih letih pojavilo pet romanov z
antiutopi~nimi zna~ilnostmi, to so Berte Bojetu Filio ni doma (1990) in Pti~ja hi{a (1995),
Marjetke Jer{ek Smaragdno mesto (1991), Mihe Mazzinija Satanova krona (1993) in Toneta
Per~i~a Harmagedon (1997). Antiutopi~ni roman s svojimi ‘anrskimi dolo~itvami posega v od-
daljeni ~as in prostor, pa tudi v neznano prihodnost s futuristi~nimi slikami, tehni~nimi izumi
ipd. V poglavju Zgodovinski roman pa se avtorica naslanja na ugotovitve Mirana Hladnika, ki
meni, da si lahko razcvet tega ‘anra razlagamo kot napoved zgodovinskih preobratov (M. Hlad-
nik: Slovenski zgodovinski roman danes, 1999) Zupan-Sosi~eva navaja najzanimivej{e avtorje
sodobnih zgodovinskih romanov, pa tudi romane, ki premorejo opazne aluzije na nekatere zgo-
dovinske zgodbe. Nekateri so oblikovani kot zgodovinske ali ljubezenske kronike, drugi kot
sage.
Posebno zanimivo obliko romana vidi Zupan-Sosi~eva v sodobnem slovenskem kriminal-
nem romanu. Slovensko kriminalko 90. let deli na klasi~no in sodobno. Sodobna kriminalka se
Silvija Borovnik, O slovenskem romanu po letu 1990
SR 2 - 2004.pmd 05. 07. 04, 9:59231
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_2_7.pdf | DOST. 20/08/21 11.42
232 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 2, april–junij
po njenem ne spra{uje le, »kdo je zlo~inec«, temve~ tudi »kaj je kriminalka«, obenem pa je brez
shematizacijske strukture, ki je klasi~no kriminalko uvr{~ala med trivialno literaturo. Nadalje
navaja romane z elementi kriminalne zgodbe, ve~ pozornosti pa posve~a kriminalkam Branka
Gradi{nika, Maje Novak in Gorana Gluvi}a. Zupan-Sosi~eva meni, da je med njimi edino
postmodernisti~na le kriminalka Gorana Gluvi}a Vrata skozi (1997), ker »njena metafikcijska
medbesedilnost namre~ samonana{alno vzporeja elemente literarnih besedil prej{njih Gluvi}evih
romanov in literarnih del svetovne tradicije« (str. 119).
Razdelek Potopisni roman razume potopisno knji‘evnost kot obse‘no literarno podro~je,
kjer naj prepoznavanje olaj{a delitev besedil na potopis in literarni potopis. Prvi vsebuje namre~
v glavnem verodostojne opise poti in nujne informacije, v drugem pa dokumentari~nost ni tako
pomembna, temve~ se bolj posve~a ~lovekovi poti navznoter, v {e ne povsem znane in odkrite
pokrajine duha. Zupan-Sosi~eva razume potopisni roman kot nadpomenko pri oznakah pikareskni,
la‘nivi, fantasti~ni, satiri~ni, sentimentalni ali razvojni roman. V svoji knjigi pa analizira roma-
ne s potopisnim ozadjem Andreja Blatnika Tao ljubezni (1996), Andreja Morovi~a Vladarka
(1997), Sonje Porle ^rni angel (1997) ter Bla‘a Ogorevca Tropska melanholija (1998). Pri ana-
lizi romanov, razvr{~enih v razdelek Ljubezenski roman, pa se zaveda, da je od vseh uporab-
ljenih ‘anrskih oznak prav ta nemara najbolj problemati~na, saj je ljubezenska tema v romanih
navadno tesno prepletena z drugimi. Tudi takih besedil seveda v sodobni slovenski knji‘evnosti
ne manjka, zato Zupan-Sosi~eva raziskovalno omenja le nekatere (V. Möderndorferja, Dekleva,
Skubica, B. [vigelj). Posve~a se tudi t. i. romanu s klju~em kot dru‘beno kriti~nemu in satiri~nemu
romanu, kot predstavnika le-tega pa navaja deli Janija Virka in Marije Vogri~.
Alojzijo Zupan Sosi~ so pri raziskovanju sodobnega slovenskega romana vodile ‘anrske
opredelitve, zato deluje zadnje poglavje v njeni knjigi z naslovom Tematika obrobne‘ev, po-
sebne‘ev in slehernikov nekoliko tuje, nekako neusklajeno s celoto. Prina{a sicer zanimivo in
tehtno vsebino, vendar se bralec ne more znebiti vtisa, da je knjigi dodano na silo. V njem
avtorica navaja pisatelje in pisateljici, ki so v sodobni slovenski roman opazno vna{ali tematiko
socialnega dna (F. Fran~i~, M. Pevec, A. ^ar, N. Kokelj, M. Sosi~, Z. Ho~evar in K. Marin~i~),
seveda pa bi se tudi o njihovih romanih dalo pisati z druga~nega vidika. Ob koncu svoje knjige
Zupan-Sosi~eva {e enkrat strne ugotovitve, ki jih je nakazala ‘e v uvodu. Roman ostaja zanjo
najpogostej{a in najbolj brana literarna vrsta, zagotovo pa raziskovanja vreden. Kot bralka njenega
literarnozgodovinskega prvenca lahko dodam, da so me analize v njem pritegnile, saj so napisa-
ne sve‘e in z izrazitim talentom. Mislim, da bodo z upo{tevanjem dela in dele‘a tudi drugih
literarnih znanstvenikov, ki so se s podobnimi temami ‘e ukvarjali, dragoceno gradivo za spoz-
navanje in {tudij sodobne slovenske proze. Raziskovanje le-te bo ostajalo »odprta zgodba« tudi
v prihodnosti. Ali nas bo samo »vra~alo na za~etek«, pa bomo {ele videli.
Silvija Borovnik
Pedago{ka fakulteta v Mariboru
SR 2 - 2004.pmd 05. 07. 04, 9:59232
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_2_7.pdf | DOST. 20/08/21 11.42
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)


O slovenskem romanu po letu 1990

https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-26055522/PDF-2004-2-2-3

O slovenskem romanu po letu 1990

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals