Ana TOROŠ

Directory of Open Access Journals

615GRADNIKOVA PREVODNA BIBLIOGRAFIJA (ROKOPISNA ZBIRKA, PERIODIKA)Rokopisna zbirkaV rokopisni zbirki v Nuku (Katalog rokopisov »Ms 1385–Ms 1470«), se v mapah z oznaka-mi od 15 do 50 nahaja Gradnikovo neobjavljeno in objavljeno prevodno delo.Med neobjavljenimi deli posebej izstopajo prevodi Shakespearjevih sonetov, obsežen sklopprevedenih Heinejevih pesmi ter prevodi iz madžarske lirike (po številu prevedenih pesmi izsto-pa opus Sandorja Poetofija), za katere je Gradnik zaman iskal založnika (Boršnik 1954: 148).Malo poznan je tudi Gradnikov prevodni opus arabske lirike in v konceptu ostali prevodniopus iz armenske lirike. Pri angleški književnosti so med neobjavljenim gradivom ostali Byro-nova Parizina in Wildova Saloma ter nekaj pesmi Roberta Burnsa in Algernona Charlesa Swin-burna. Prav tako je s posamičnim prevodi pesmi zastopana češka književnost (prevodi Bezruča)in francoska književnost (Verlaine, Villlon), japonska lirika (tri pesmi, objavljene v revialnemtisku), romunska lirika (Ion Pillat in Aron Cotrus), španska lirika (Gongora) in rimska lirika(nekaj prevodov Catulovih pesmi).Zanimiv je opus prevodov treh furlanskih pesnikov (Novella Cantarutti, Aurelio Cantoni,Dino Virgili), ki so bili objavljeni v periodiki. Pri italijanski književnosti je neobjavljen ostalprevod D’Annunzija (Jorijeva hči), ob tem najdemo v zapuščini še nekatere prevode pesnikov, kijih Gradnik ni vključil v Italijansko liriko (Vincenzo da Filicaja, Cicero Altomare). Opozoriti jetreba tudi na neobjavljen prevod Dantejevega Raja in na obsežen prevodni opus Carla AlbertaSalustrija (Trilusse). Nekatere prevode Trilussovih pesmi je Gradnik poslal na uredništvo Lite-rarne redakcije Radia Ljubljana in so bili sprejeti v oddajo, ki je bila na sporedu 2. 2. 1956.Nemška književnost v Gradnikovem prevodu je ostala skoraj v celoti neobjavljena (Rilkejeve,Uhlandove, Hofmannsthalove in Goethejeve pesmi, ob tem še Bürgerjeva Lenora in prevod pe-smi Lea Maduschke in Eugena Rotha). Pri ruski književnosti je ob objavljeni zbirki za otrokeBarčica, Gradnik za mlajše bralce prevedel še Puškinovo Pravljico o mrtvi carični in Nekraso-vega Generala Kosmatina. V rokopisni zbirki so ohranjeni še nekateri prevodi Baljmonta, Blo-ka, Vere Kraševčeve in Surikova.Pri srbski in hrvaški književnosti so bile le v revialnem tisku objavljene pesmi Mileta Jak-šića, Miroslava Krleže, Aleksa Šantića, Antona Branka Šimića, Dragutina Tadijanovića in TinaUjevića. Neobjavljena sta ostala prevoda Nazorjeve Rdeče kapice in Pepelke.Zanimivi so trije obsežni Gradnikovi neobjavljeni izbori: Narodne pesmi slovanskih naro-dov za mladino (poljske, ruske, češke, hrvatske, srbske, makedonske, beloruske, slovaške, bol-garske, ukrajinske, lužiške pesmi), Narodne pesmi za mladino (slovenske, srbske, makedonske,bolgarske, ruske, beloruske, ukrajinske, poljske, češke, slovaške, litavske, nemške, italijanske,francoske, staroangleške, novogrške, armenske pesmi) in Izbor svetovne lirike (angleška, armen-ska, francoska, hrvatska, italijanska, madžarska, nemška, rimska, romunska, ruska, slovenska,srbska in španska lirika).PeriodikaPregled Gradnikove prevodne bibliografije v slovenskih revijah in časopisih se opira na po-datke o Gradnikovih objavah v periodiki iz Leksikona pisaca Jugoslavije 2 in iz Bibliografijerasprava, članaka i književnih radova 5 (Zagreb MCMLX) ter na evidentirane objave, ki senahajajo v rokopisni zbirki (Katalog rokopisov Ms 1385–Ms 1470, 1999; 48. mapa).Ana Toroš, Gradnikova prevodna bibliografija (rokopisna zbirka, periodika)Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2005_4_12.pdf | DOST. 18/08/21 4.07616 Slavisti~na revija, letnik 53/2005, {t. 4, oktober–decemberGradnikovi prevodi so se glede na pregledano gradivo v slovenski periodiki najpogostejepojavljali v dvajsetih in petdesetih letih dvajsetega stoletja (okoli štirideset objav), medtem ko jihje v tridesetih in štiridesetih letih skoraj za polovico manj. V obdobju 1910–1919 Gradnikoveobjave ne presežejo desetih objav, prav tako skromen je delež objav v obdobju 1960–1969.Gradnik je objavljal v različnih revijah in časopisih (Bori, Ciciban, Galeb, Gruda, Jutro,Knjiga, Koledar, Ljubljanski dnevnik, Ljubljanski zvon, Matajur, Mlada pota, Mladika, Našasodobnost, Naši zapiski, Njiva, Nova obzorja, Novi rod, Obzorja, Obzornik, Otrok in družina,Planinski vestnik, Pionir, Razgled, 7 dni, Slovenski jadran, Slovenski narod, Slovenski poročeva-lec, Slovan, TT, Umetnost, Žena in dom, Ženski svet). Gradnikove objave prevodov v navedenihrevijah in časopisih so maloštevilne. Pogostejše so objave v Novem rodu in Obzorniku ter Ljub-ljanskem zvonu, več kot deset objav pa zasledimo le v Mladiki in v Umetnosti.Gradnikovi prevodi v revijah in časopisih zajemajo iz različnih književnosti (angleška, arab-ska, armenska, češka, francoska, furlanska, hrvaška, indijska, italijanska, japonska, kitajska,madžarska, nemška, rimska, ruska, srbska in španska književnost), ob tem je prisoten še zajetendelež ljudskega slovstva (armensko, češko, hrvaško, italijansko, japonsko, nemško, novogrško,slovaško, srbsko in staroegiptovsko ljudsko slovstvo), pri čemer je največ gradiva iz srbskeganarodnega izročila. Med avtorskimi deli prevladujejo prevodi iz italijanske in kitajske ter srbskein hrvaške književnosti.Največ je objavljenih prevedenih del J. J. Zmaja (dvajset prevedenih enot za otroke, glavninaje bila objavljena v začetku dvajsetih let v Novem rodu in Mladiki), ob tem so številčnejše šeobjave pesmi Jiméneza, Tagoreja, Trilusse, Šantića, Rilkeja in Li-Tai-Poja, medtem ko so ostaliavtorji predstavljeni povečini z eno pesmijo.Med prevodi, ki niso izšli v knjižni obliki zasledimo v revialnem tisku imena italijanskihavtorjev kot so Cicero Altomare, Filippo de Pisis in Trilussa. Furlansko liriko zastopajo trijepesniki (Novella Cantarutti, Aurelio Cantoni, Dino Virgili), slovansko Bezruč, Dubrika Cesarić,Miroslav Krleža, Aleksa Šantić, Anton Branko Šimić, Mileta Jakšić, Jure Jurić, Petar Kočić,Dragutin Tadijanović, Tin Ujević, Filip Višnjić in Suren Vaguni. Med prevedenimi nemškimiavtorji gre omeniti Heineja, Rilkeja in Goetheja, med angleškimi teksti prevode Shakespearjevihsonetov. Objavljenih je tudi nekaj prevodov iz arabske, japonske in madžarske lirike (Lany Char-lotte, Ady Andras).Ob primerjavi Gradnikovih objavljenih prevodov v knjižni obliki z revialnimi in časopisnimiobjavami se pokaže, da se v periodiki nahaja sicer skromnejši delež Gradnikovega opusa, vendarje ta pestrejši glede na zastopanost posameznih književnosti.LITERATURAMarja BORŠNIK, 1954: Pogovori s pesnikom Gradnikom. Maribor: Obzorja.Ana TorošLjubljanaSlavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licencoCreative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2005_4_12.pdf | DOST. 18/08/21 4.07Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)

Gradnikova prevodna bibliografija (rokopisna zbirka, periodika)

https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-31017826/PDF-2005-4-2-5

Gradnikova prevodna bibliografija (rokopisna zbirka, periodika)

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals