Prispevek govori o prevladujočih modelih in poetikah srbske proze ob koncu 20. stoletja, predstavi pomembnejše avtorje in njihove pripovedne postopke

Sava DAMJANOV

Directory of Open Access Journals

Sava Damjanov, Srbska postmoderna proza na koncu 20. stoletja 475UDK 821.163.41.09–3”1980/2000”
Sava Damjanov
Filozofska fakulteta v Novem Sadu
SRBSKA POSTMODERNA PROZA NA KONCU 20. STOLETJA
Prispevek govori o prevladujo~ih proznih modelih in poetikah srbske proze ob koncu 20.
stoletja, predstavi pomembnej{e avtorje in njihove pripovedne postopke.*
The articles discusses the prevalent prose models and poetics in Serbian prose at the turn of
the 20th c., presents the leading authors and their narrative methods.
Klju~ne besede: srbska proza, postmodernizem, ars combinatoria, ‘anr, medbesedilnost
Key words: Serbian prose, postmodernism, ars combinatoria, genre, intertextuality
Srbsko literaturo zadnjih dvajsetih let 20. stoletja zaznamuje prevlada postmoder-
nizma. Kljub temu, da je postmodernizem obse‘en pojem, kakor je obse‘na sama
usmeritev, ki jo ozna~uje, je o~itno, da se srbska literarna produkcija osemdesetih in
devetdesetih let minulega stoletja bistveno razlikuje od svoje neposredne predhodni-
ce. Najbolj{i primer za to je proza, ki se je po 2. svetovni vojni razvijala v smeri treh
osnovnih konceptov, treh globalnih modelov. V ~asu od petdesetih let najprej prevla-
duje obnovljeni realizem (D. ]osi}, A. Isakovi}), ki se za kratek ~as »okrepi« na prehodu
med {estdesetimi in sedemdesetimi kot tako imenovana ’stvarnostna proza’ (D. Mihajlo-
vi}, M. Savi}, V. Stevanovi}). Toda v {estdesetih in sedemdesetih je vseeno najizrazitej{i
modernizem (D. Ki{, B. Peki}, M. Kova~, F. David). Ta ima pomemben vpliv ne le na
prozo nekaterih bolj tradicionalno usmerjenih pisateljev (A. Ti{ma), ampak tudi na
stilsko-poeti~ne spremembe (neo)realisti~nega modela. Postmoderna proza, ki je ‘e
prej opozarjala nase, na koncu, v zadnjih dveh desetletjih prej{njega stoletja, prevlada
na srbski literarni sceni, kar simboli~no potrjujejo pojav Hazarskega besednjaka (Ha-
zarski re~nik 1984) Milorada Pavi}a in dela vrste mlaj{ih pisateljev (D. Albahari,
N. Mitrovi}, S. Basara …). Lahko bi rekli, da postmoderni koncept v mnogih stvareh
presega konflikten odnos predhodnih modelov (realisti~nega in modernisti~nega), saj
gre za koncept, ki je v osnovi usmerjen v sintezo produktivnih elemenov iz bli‘nje in
daljne tradicije (kar ne pomeni, da tudi tradicija ni kazala dolo~enega polemi~nega
potenciala). Na poeti~nem podro~ju je bila tu zelo pomembna Ki{eva teoreti~no-
polemi~na knjiga Ura anatomije (^as anatomije 1978), ki je zaklju~ila eksplicitno in
implicitno razpravo na relaciji realizem–modernizem, z utemeljitvijo osnovnih obri-
sov postmodernega razumevanja literature (~eprav tega termina Ki{ ni uporabljal).
Katere so najpomembnej{e novosti, ki jih je prinesla postmoderna srbska proza na
koncu 20. stoletja? Ta proza je predvsem, bolj kot kadarkoli prej v srbski literaturi,
te‘ila k zdru‘itvi kreativne in hermenevti~ne dimenzije in se upirala ustaljenim defini-
cijam umetni{ko-jezikovne dejavnosti, kar ji je omogo~ilo ne le spremembo ‘anrskega
statusa v primerjavi s podedovanim ‘anrskim sistemom, ampak tudi poudarjanje
* Izvle~ek, klju~ne besede in povzetek so bili dodani v redakciji.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_4_6.pdf | DOST. 21/08/21 12.22
476 Slavisti~na revija, letnik 50/2002, {t. 4, okt.–dec.
avtopoeti~nega zna~aja. Ni {lo le za larpurlartisti~ni eksperiment srbskih postmoder-
nistov, {lo je za poizkus radikalne raz{iritve meja literature in govora o njej, poizkus,
da bi literatura postala nekaj Drugega in Druga~nega – toda kljub vsemu ne na na~in,
da bi zapustila bistvo svoje Biti.
Prozni tok, o katerem govorimo, je torej nastajal mimo prepoznavnih stereotipov
in kanonov, tako da ga je kritika do‘ivljala bolj kot nebesedilno kakor klasi~no literar-
no produkcijo, kar je za postmoderniste pravzaprav pomenilo kompliment. Postmo-
dernisti so svojo prozo zares uresni~evali kot med‘anrski, nad‘anrski in izven‘anrski
fenomen. Njihova proza je namre~ zdru‘evala in vsebovala raznovrstne literarne in
zunajliterarne (paraliterarne) ‘anrske strukture. Re~eno natan~neje, njihova proza je
bila – ne le v ‘anrskem smislu! – koncipirana predvsem kot svojevrstna ARS COMBI-
NATORIA,1 kot umetni{ko-jezikovna dejavnost, ki je zasnovana na brezmejnih mo‘no-
stih novih in nenavadnih kombinacij razli~nih elementov, ki jim samim po sebi ni
treba biti NOVUM. Ker je za postmoderniste knji‘evnost najprej dogodek (dogajanje)
v jeziku, kar pomeni dogodek (dogajanje) Jezika samega (in {ele nato tradicionalni
jezik dogodkov (dogajanja)), postaja svobodna kreativno-kombinatori~na besedilna
igra nadvse pomembna. Tema te igre je lahko vse: pomembno je le, da igra poteka na
nov, razli~en in druga~en na~in, da iz obstoje~ih, prepoznavnih sestavin nastane do
tistega trenutka {e neobstoje~a, neprepoznavna zmes. Zato taka ARS COMBINATO-
RIA spominja bolj na davno alkimisti~no umetnost kakor na tradicionalen literarni
pojav. Zaradi tega njeno bit najbolje opisujejo besede V. Nabokova, da je »Umetnost
Bo‘anska Igra«.
Globalno postmodernisti~ni literarno-umetni{ki koncept je bistveno spremenil
poeti~ni zemljevid srbske proze, ki je bil pred tem v glavnem zaznamovan z logocen-
trizmom (posebej, ko je {lo za samo razumevanje knji‘evnosti). Srbska postmoderni-
sti~na proza se je, ravno zaradi tega, ker se je predstavila kot bistvena, koncepcijska (in
ne samo stilna) sprememba, izrazila tudi skozi posebno, zelo {iroko in raznovrstno
usmerjeno kriti~no dimenzijo. Ta kriti~na dimenzija ni bila, kakor v nekaterih predhod-
nih obdobjih, prvenstveno socialno in politi~no naravnana, tamve~ je bila z enako
pozornostjo usmerjena tudi v vrsto drugih podro~ij, pravzaprav v celostni literarni in
splo{no civilizacijski vzorec, od njegovih najni‘jih, najpopularnej{ih, do njegovih
najvi{jih, najelitnej{ih slojev. Paradoksalno, toda resni~no: »civilizacijski hedonizem«
ARS COMBINATORIE se zgleduje po kreativno-konstrukcijskem kombiniranju njenih
elementov v Delo, hkrati pa tudi po kreativno-kriti~nem (»dekonstrukcijskem«) odno-
su do njih skozi ironijo, parodijo, pasti{, persifla‘o, metadiskurz ipd. Zaradi vsega tega
je ta proza ne le »literatura iz~rpanosti« ali »iz~rpanost literature« (kakor bi temu rekel
John Barth), temve~ tudi svojevrstna literatura obnavljanja ali obnavljanje literature.
Predmet te »iz~rpanosti« oz. tega »obnavljanja« so tako realisti~ni in modernisti~ni
prozni modeli kakor tudi novooblikovani modeli ARS COMBINATORIE, ki so zaradi
svoje odprtosti in nepredvidljive, vnaprej nedefinirane ludisti~ne dimenzije, sposobni
kakor vesoljska ~rna luknja absorbirati skoraj vse.
1 Termin Gustava Reneja Hocka – iz {tudije Manierismus in der Literatur, Hamburg, Ravohlt, 1959. S
prevzemanjem tega termina sem ‘elel poudariti produktivno maniristi~no ~rto srbske postmoderne proze.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_4_6.pdf | DOST. 21/08/21 12.22
Sava Damjanov, Srbska postmoderna proza na koncu 20. stoletja 477
Klju~na namera postmoderne srbske proze je, kot sem ‘e napovedal, inverzija,
preseganje in kon~no zapustitev logocentrizma – logocentrizma, ki (kakor je poudaril
Derrida) predstavlja dominanto moderne duhovne zapu{~ine Zahoda. V tem kontekstu
je pomembna izrazita afirmacija konstrukcijskega in rekonstrukcijskega na~ela, tj. in-
tegracija produktivnih elementov starih proznih modelov in inovacijskih komponent v
neko povsem druga~no Besedilo, analogno aktualnim civilizacijskim paradigmam. Tako
besedilo je maksimalno razvejano, disperzivno, ve~glasno, polimorfno in odprto (v
pomenu Ecovega »odprtega dela«). Toda tako besedilo je pogosto tudi »ustvarjalno
mimikrijsko«, tako besedilo je »preoble~eno« v dolo~ene neliterarne obrazce, npr.
enciklopedi~ne, slovarske, znanstveno-analiti~ne, dokumentarne, ‘urnalisti~ne itd.
Seveda tak dinamizem forme ne bi bil mogo~ brez visokorazvite literarne zavesti pisa-
teljev, ki se najbolj opazno ka‘e skozi medbesedilnost (transparentno ali skrito), skozi
pisanje o samem pisanju, hkrati pa tudi v branju ali interpretaciji lastnega dela, v vsakem
primeru skozi zvezo umetni{ko-jezikovnega in teoreti~no-jezikovnega. Zato je v proz-
nih stvaritvah srbskih postmodernistov mo~ najti veliko avtopoeti~nih diskurzov, ki
problematizirajo poeti~na in metodolo{ka vpra{anja, odkrivajo (ali »razkrivajo«) avtor-
ske namere, analizirajo (ali »analizirajo«) dolo~ene pomenske mo‘nosti in na~ine po-
zornega branja besedila. Vsi ti in drugi na~ini medbesedilnosti se uresni~ujejo tudi
posredno, prek simboli~nih in alegori~nih predstav, metafori~nih, gnomi~nih ali
profeti~nih izjav, prek raznolikih ve~pomenskih, tu in tam tudi nonsensnih odtisov, ki
jih lahko de{ifriramo tudi z medbesedilnim klju~em.
Navedene zna~ilnosti so bistveno osmi{ljene v kontekstu odklona od standardnega
racionalno-logi~nega diskurza in pomena, tj. v iskanju takega umetni{kega jezika, ki
bi izrazil »logiko« iracionalnega in »racionalnost« alogi~nega. To je mo~ dose~i z
opu{~anjem linearno-kontinuirane naracije, z izogibanjem ~vrsti semanti~ni definira-
nosti in definitivnosti v imenu maksimalne semanti~ne odprtosti in tistega, ~emur
Wolfgang Iser pravi »prazna mesta« ali »neopredeljeno mesto«. Zato avtor v prozno
besedilo vna{a estetsko neizdiferencirano verbalno gradivo in tudi vizualno, numeri~no
ter drugo neverbalno, zaradi ~esar vse bolj in bolj izkori{~a ra~unalni{ke mo`nosti
(tako v multimedijskem in multivariantnem koncipiranju kakor tudi v istovetni recep-
ciji besedila). Zadnjih dvajset let v srbski prozi je namesto klasi~ne »iluzije verodo-
stojnosti« ponudilo »verodostojnost iluzije« (natan~neje, svojevrstni iluzionizem), kar
pomeni, da besedila vse bolj odkrivajo (celo poudarjajo!) svoje nestvarno, virtualno,
imaginarno, fikcijsko bistvo. ARS COMBINATORIE nikakor ne moremo razumeti
kot tradicionalni umetni{ki mimezis, ker gre za radikalno nemimeti~en fenomen,
zdru`itev raznovrstnih zunajmimeti~nih in nadmimeti~nih diskurzov. Njen specifi~ni
»realizem« je tisto, kar smo nekdaj razumeli kot »fantastiko«. V tem smislu nikakor ne
moremo mimo proze Milorada Pavi}a, posebej Hazarskega besednjaka, ki je ob izidu
leta 1984 simboli~no potrdil dominacijo postmodernizma v srbski literaturi. Kmalu za
tem pa je na najbolj{i mo`en na~in to literaturo predstavil tudi v svetu.
@e opredelitev iz podnaslova romana (»roman leksikon v 100.000 besedah«) jasno
govori o »preobla~enju« romana v slovarsko formo. U~inek take »preobleke« je ve~-
kraten: avtorju omogo~a svobodnej{e, nelinearno strukturiranje besedila, medtem ko
bralcu, razen linearnega branja ponuja tudi »skokovito«, povezovanje gesel tako po
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_4_6.pdf | DOST. 21/08/21 12.22
478 Slavisti~na revija, letnik 50/2002, {t. 4, okt.–dec.
navodilih avtorja kot tudi po lastni odlo~itvi. Besedilo obstaja tudi kot vrsta fragmen-
tov (azbu~nih, abecednih ali druga~e razporejenih), gesel, ki jih lahko povezujemo v
celoto na ve~ razli~nih na~inov: besedilna mre`a deluje – odvisno od na~ina povezo-
vanja teh gesel – ne le formalno, ampak tudi pomensko razli~no. Ars-kombinatorni
ludizem Hazarskega besednjaka ima v tem mo~no ontolo{ko in gnoseolo{ko kritje in
Pavi}a ga je uporabil tudi v nekaterih svojih naslednjih romanih, kjer je izrabljal vedno
nove kreativne »preobleke«: Krajina, slikana s ~ajem (Predeo slikan ~ajem) je roman,
ki je zasnovan na modelu kri`anke, Poslednja ljubezen v Carigradu (Poslednja ljubav
u Carigradu) posnema shemo kart za tarot itn. Logi~no nadaljevanje take poti je bil
zasuk k predstavitvi besedila z ra~unalni{kimi mo`nostmi, natan~neje k interaktivni
knji`evnosti in hipertekstu. V devetdesetih je Pavi}a objavil »internetne zgodbe«
(zbirka Stekleni pol` (Stakleni pu`)) in Hazarski besednjak na CD-ROM-u.
Seveda vse to spremeni podedovano predstavo o knji‘evnosti, ne le zato, ker je
relativizirana ideja o koherentnem besedilu in so ote‘eni odnosi vseh njegovih dejav-
nikov, ampak tudi zato, ker je maksimalno intenzivirana »soavtorska« vloga bralca.
Taka besedila ‘e vnaprej vklju~ujejo vrsto medbesedilnih relacij: na~ine lastne izgrad-
nje, na~ine lastnih interpretacij itd., pri ~emer so vsi ti odnosi v veliki meri svobodni,
do neke mere celo poljubni. Racionalno-logi~ni diskurz je privid, pojmi kontinuitete
in diskontinuitete so relativizirani: »resnica je le trik«, pravi Pavi}, vse poti pa niso
usmerjene v eno smer, temve~ v ne{tete razli~ne, kakor nas lahko tudi ena pot vra~a v
ve~ smereh, k ne{tetim razli~nim. Gledano s stali{~a ‘anra tej prozi ne moremo re~i ne
pripovedna, ne romaneskna, ne poeti~na, ~eprav v sebi zdru‘uje vse te elemente: ter-
min »majhna zgodba« postmodernega teoretika Ihaba Hassana bi ustrezal, ~e njen
namen ne bi bil ustvariti celovite »velike zgodbe« (kot sta realisti~ni in modernisti~ni
roman). Verjetno je najbolje re~i, da gre za vrsto med seboj povezanih »majhnih zgodb«,
ki tvorijo veliko sliko, postmoderni mozaik, kjer so enako pomembni tako deli kot
celota, v nasprotju s tradicionalno literaturo, ki nedvomno prednost daje celoti.
Nemimeti~na struktura je bistvo Hazarskega besednjaka in drugih Pavi}evih proz-
nih del. O kakr{nemkoli odnosu do umetni{ke prakse mimezisa lahko tu govorimo
samo pogojno. Pravzaprav je mimezis v tem proznem svetu nekaj popolnoma irele-
vantnega. Kaj drugega bi sploh lahko pri~akovali od avtorja, ki poudarja, da ne ‘eli
narediti knji‘evnosti iz resnice (stvarnosti), ampak narobe – iz knji‘evnosti neko novo
resnico (stvarnost)? Inverzija teh relacij je zelo pomembna, saj ka‘e na to, da postmo-
dernizem ni »brezpredmetna knji‘evnost« (kot so pogosto trdili njegovi kritiki). Te‘ava
je le v prepoznavanju njegove predmetnosti. Sveta Pavi}eve proze in srbske postmo-
derne proze nasploh ne moremo meriti s starimi merili avtenti~nosti, saj lahko v njej
zadobi status avtenti~nega vse. Zato fantastika v Pavi}evi prozi je in ni fantastika,
~eprav se je o njej (povsem po pravici!) veliko pisalo: paradoksalno je, da ta mojster
fantastike s svojim proznim ustvarjanjem v zadnjih dvajsetih letih prispeva k temu, da
prozno ustvarjanje v postmoderni teksturi ne predstavlja ve~ nepri~akovane, »odtujene«
komponente, ampak deluje samo kot ena od {tevilnih nemimeti~nih strategij. Mogo~e
je tudi v tem treba iskati razlog, zakaj je zgodnje Pavi}eve zgodbe iz sedemdesetih let
(‘anrsko in fantasti~no determinirane), »pogoltnila« njegova poznej{a proza – tu in
tam dobesedno, z vklju~evanjem v {ir{e celote, tu in tam metafori~no.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_4_6.pdf | DOST. 21/08/21 12.22
Sava Damjanov, Srbska postmoderna proza na koncu 20. stoletja 479
Drugi srbski postmodernisti, generacijsko mlaj{i, a po literarnem sta‘u sorodni
Pavi}u, so ars-kombinatori~no {ifro upodabljali v duhu lastnih poetik. Tako Davida
Albaharija prepoznamo po kratkih zgodbah, ki jih odlikuje poudarjena medbesedil-
nost, ki je ena od osnovnih tematskih izhodi{~. Nemanja Mitrovi} je s svojimi stvarit-
vami na meji med poezijo in prozo (sam je svoja dela poimenoval »proezija«) maksi-
malno intenziviral kreativno mo~ jezika, tako da igra skritih jezikovnih asociacij
predstavlja osnovno vezivo njegovih besedil. Mistifikacijski diskurz Svetislava Basare
ustvarja ~arobni svet mikro- in makromitologemov, hkrati pa demistificira mnoge arhe-
tipe ~love{ke civilizacije. Na prehodu iz 20. v 21. stoletje se je pojavila nova genera-
cija pisateljev, ki jim postmoderna proza pomeni ‘e povedan in ‘e napisan fenomen,
~eprav se tudi sami v svojih delih naslanjajo na njene premise. Lahko bi rekli, da s
svojimi prvimi koraki v tretje tiso~letje srbski postmoderni Orfej ni potrgal strun na
svoji liri, ampak jih je – ravno narobe – uglasil tako, da kdaj pa kdaj zazvenijo povsem
nepri~akovano, neznano …
Iz srb{~ine prevedla
Milanka Ili}.
SUMMARY
Serbian literature of the last twenty years of the 20th c. is marked by the predominance of
postmodernism. Postmodern concept in many ways surpasses the conflict relationship of the
previous models (realistic and modernistic), since it is oriented toward the synthesis of  the
productive elements from the near and far traditions. Because Serbian postmodern prose presen-
ted itself as a substantial, conceptual (not only stylistic) change, it was also expressed through a
special, very broad critical dimension with diverse orientation. The last twenty years in Serbian
prose brought the »authenticity of illusion« instead of the »illusion of authenticity«, which me-
ans that the texts increasingly reveal their unreal, virtual, imaginary, fictional essence. The most
important innovation of the postmodern prose is the fact that it – more than any time before in
the history of Serbian literature – aimed towards a combination of creative and hermeneutic
dimensions. Also, it resisted the established definitions of the artistic-linguistic activity, which
not only allowed the change of its genre status vis-à-vis the inherited genre system, but also the
emphasis of its autopoetic character. The world of Serbian postmodern prose cannot be measu-
red by the old criteria of authenticity, as in it everything can gain the status of authenticity.
Postmodernists realized their prose as inter-genre, supra-genre, and extra-genre phenomenon.
Their prose combined and contained diverse literary and extra-literary (paraliterary) genre struc-
tures; not only from the genre standpoint, it was conceived primarily as a peculiar ars combina-
toria.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_4_6.pdf | DOST. 21/08/21 12.22
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)


Srbska postmoderna proza na koncu 20. stoletja

https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-20208482/PDF-2002-4-1-5

Srbska postmoderna proza na koncu 20. stoletja

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals